Vrh EU in Zahodnega Balkana v senci težavnih odnosov z ZDA

V Sofiji bo v četrtek prvi vrh EU in Zahodnega Balkana po petnajstih letih, ki pa bo v senci težavnih odnosov z ZDA zaradi spornih potez ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede trgovine, Irana in Bližnjega vzhoda. Balkanski vrh bo sicer osredotočen na povezovanje v regiji ter med regijo in EU, širitvena vprašanja bodo na vrsti junija.

V sredo zvečer bodo voditelji članic EU, med njimi slovenski premier Miro Cerar, na neformalnem zasedanju najprej razpravljali o težavnih odnosih z ZDA, zlasti o odzivu unije na ameriške odločitve o odstopu od iranskega jedrskega dogovora, carinah na jeklo in aluminij ter selitvi ameriškega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem. Na dnevnem redu pa so tudi digitalne teme.

V četrtek pa se bo 27 voditeljev članic EU - manjkal naj bi španski premier Mariano Rajoy zaradi vprašanj v povezavi z neodvisnostjo Katalonije in Kosova - sestalo z voditelji šestih zahodnobalkanskih partneric. Albanijo bo zastopal premier Edi Rama, Črno goro premier Duško Marković, Srbijo predsednik Aleksandar Vučić, Kosovo predsednik Hashim Thaci, BiH predsedujoči predsedstvu Bakir Izetbegović, Makedonijo pa premier Zoran Zaev.

Odnosi EU in ZDA na preizkušnji

EU se trudi oblikovati enoten odziv na nedavne poteze Trumpove administracije, ki krhajo čezatlantsko vez in spodkopavajo mednarodno ureditev na temelju skupnih pravil, ter obenem čim bolj zavarovati evropske gospodarske interese.

Prvo odprto vprašanje je izvzetje EU iz novih ameriških carin na jeklo in aluminij. EU zahteva brezpogojno in stalno izvzetje iz ukrepa, a Trump ji je marca najprej zagotovil izvzetje do 1. maja, nato pa še za en mesec. Ali bo junija ukrep znova podaljšal ali bo carine uvedel, trenutno ni jasno, najmanj verjeten scenarij pa je stalno izvzetje, ki ga želi unija.

EU za primer uvedbe carin pripravlja vrsto povračilnih ukrepov. V Bruslju zavračajo možnost odmrznitve pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu, zloglasnem TTIP, se je pa EU navedbah virov v Bruslju pripravljena z ZDA pogovarjati o vzajemno koristnem zmanjšanju carin na industrijske proizvode in odprtju javnega naročanja.

Drugo vprašanje so gospodarske posledice ameriške odločitve za odstop od iranskega jedrskega dogovora za evropska podjetja v Iranu, ki jim grozijo sekundarne sankcije.

EU pripravlja ukrepe za zaščito evropskega gospodarstva, ki naj bi jih na vrhu predstavila predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini.

Med možnimi ukrepi se omenja uporaba evropske "blokirajoče" zakonodaje, po kateri ekstrateritorialni ameriški zakoni niso izvršljivi v EU. Na ta ukrep se je unija sklicevala leta 1996, ko je šlo za ameriške grožnje evropskim podjetjem v povezavi s Kubo, nakar je tedanja administracija popustila.

EU sicer vztraja, da je treba iranski jedrski dogovor ohraniti, saj deluje. O drugih pomembnih vprašanjih, kot sta balistični program Irana in njegova vloga v regiji, se je po njenem prepričanju prav tako treba pogovarjati, a ločeno in ne na račun jedrskega dogovora.

Mogherinijeva drevi v Bruslju gosti sestanek zunanjih ministrov Francije, Nemčije, Velike Britanije in Irana, nato bodo voditelji omenjenih članic unije o stanju poročali na sredini večerji.

Prvi vrh EU in Zahodnega Balkana v petnajstih letih

Prvi vrh EU in Zahodnega Balkana v petnajstih letih bo tako po pričakovanjih v senci preostalih tem, a v Bruslju se kljub temu in kljub vsem težavam pri njegovi organizaciji trudijo izpostaviti, da je pomemben. Poudarjajo tudi, da je med hrvaškim predsedovanjem EU v prvi polovici leta 2020 predviden še en takšen vrh.

Prejšnji vrh EU in Zahodnega Balkana je bil leta 2003 v Solunu, ko je unija prvič nedvoumno potrdila evropsko perspektivo regije. Tokratni vrh bo sicer potrdil solunske sklepe, a kljub temu se ni mogoče izogniti dejstvu, da iz tokratne izjave veje precej manj navdušenja nad širitvijo kot iz solunske.

Glavno sporočilo vrha bo po navedbah virov pri EU potrditev evropske perspektive, sicer pa bo osredotočen na povezovanje v regiji ter regije z EU, tako na področju telekomunikacijske, prometne in energetske infrastrukture kot med ljudmi. Nesprejemljivo je, da pot iz ene prestolnice v regiji v drugo traja dlje kot v Peking ali Tokio, v Bruslju ponazarjajo pomen dobre povezanosti regije.

Med konkretnimi pobudami, ki naj bi jih sprožil vrh v Sofiji, je digitalna agenda za Zahodni Balkan z načrtom za zmanjšanje stroškov gostovanja v tujih mobilnih omrežjih.

Ob robu srečanje Makedonije in Grčije, odločitve o širitvenih vprašanjih junija

Ob robu vrha bo dvostransko srečanje grškega in makedonskega premierja Aleksisa Ciprasa in Zorana Zaeva o vprašanju imena Makedonije, ki zavira pot države v EU in zvezo Nato, a bruseljski viri preboja še ne pričakujejo ta teden. Upajo pa, da ga bosta strani dosegli do začetka junija.

To bi namreč omogočilo odločitev o začetku pristopnih pogajanj z Makedonijo na junijskem vrhu EU. Viri pa so tudi prepričani, da bi imela rešitev dolgotrajnega spora o imenu Makedonije pozitivne učinke na odločanje o začetku pristopnih pogajanj z Albanijo.

Albanija je sicer po navedbah bruseljskih virov v dvostranskem dialogu s Francijo, Belgijo in Nizozemsko, ki zaradi organiziranega kriminala najbolj nasprotujejo nadaljnjim korakom države na poti v unijo.

"Smer potovanja ni vprašljiva," odgovarjajo viri pri EU na vprašanja v povezavi z nenaklonjenostjo širitvi v uniji. Najpomembnejša je odločenost držav, ki želijo v unijo, reforme in potrpežljivost, še izpostavljajo.

Med pozitivnimi zgodbami v regiji v Bruslju izpostavljajo dogovor o meji med Kosovom in Črno goro ter dogovor o partnerstvu med Bolgarijo in Makedonijo, med največjimi težavami pa napetosti v BiH ter med Kosovom in Srbijo.

V sofijski izjavi tudi poziv k uresničevanju rešitev dvostranskih sporov

Sofijska izjava bo predvidoma vključevala tudi poziv k uresničevanju rešitev dvostranskih sporov. "EU podpira zavezanost partneric na Zahodnem Balkanu k nadaljnji krepitvi dobrih sosedskih odnosov, regionalne stabilnosti in vzajemnega sodelovanja. To vključuje še zlasti iskanje in uresničevanje dokončnih, vključujočih in zavezujočih rešitev za dvostranske spore," piše v osnutku sofijske izjave.