Bruselj Sloveniji posredoval odgovor Hrvaške glede arbitraže

Zunanje ministrstvo je danes potrdilo, da so od Evropske komisije prejeli pismo Hrvaške, v katerem je ta odgovorila na slovensko pritožbo glede arbitraže o meji med državama. Vsebine pisma niso komentirali; potrdili so le, "da je v okvirih, ki jih je že pred dnevi javno predstavila hrvaška stran".

Slovenija je 16. marca Evropski komisiji predala pismo v povezavi s tožbo proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama. S tem je sprožila 259. člen pogodbe EU, ki omogoča članici, da zadevo predloži Sodišču EU, če meni, da druga članica ni izpolnila obveznosti iz pogodb.

Pred tem mora zadevo predložiti Evropski komisiji. Ta poda obrazloženo mnenje, potem ko sta obe državi dobili možnost, da se ustno in pisno izrečeta. Hrvaški je za pisni odgovor dala čas do 17. aprila, ustna obravnava pa je predvidena za 2. maj.

Hrvaška vlada je pisni odgovor Evropski komisiji poslala v roku, v torek. V Zagrebu so pojasnili, da so ponovili stališče, da Hrvaška z zavračanjem lanske odločitve arbitražnega sodišča o določitvi meje med Hrvaško in Slovenijo ne krši prava EU. V sporočilu za STA so v torek ponovili tudi, da je arbitražna sodba rezultat arbitražnega postopka, ki ga je Slovenija kompromitirala in mu odvzela verodostojnost.

Hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić je v ponedeljek v Luxembourgu ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU dejala tudi, da ni bilo nobenih kršitev evropskega prava, glede na to, da se ni zgodila nobena sprememba na terenu, ter da je "meja tam, kjer je bila leta 1991".

V skladu z napovedmi je Evropska komisija zdaj ta hrvaški odgovor posredovala Sloveniji, da se pripravi na ustno obravnavo. V Bruslju prav tako niso razkrili vsebine hrvaškega pisma.

Zaupne narave sicer ostaja tudi vsebina slovenskega pisma. Po doslej razkritih informacijah naj bi pismo vključevalo povsem konkretne kršitve prava unije zaradi hrvaškega zavračanja arbitražne sodbe, na primer kršitve načel pravne države, onemogočanje izvajanja prava unije Sloveniji ter kršitve schengenskih in skupnih ribiških pravil.

Evropska komisija ima sicer od vložitve slovenskega pisma tri mesece časa za odziv in morebitno odločitev, da sama prevzame zadevo. Če komisija v treh mesecih po predaji pisma ne poda svojega mnenja, to ni ovira, da zadeva ne bi bila predložena Sodišču EU, še piše v 259. členu. Slovenija napoveduje, da bo zadevo predložila sodišču, tudi če komisija ne bo podala mnenja ali če bo to mnenje z njenega vidika negativno.