Vlada z ukinitvijo razpisa v nakup dvakrat dražjih, »oklepnih mercedesov«!

Skrb vzbuja predvsem odločitev vlade, da vozila kupi s popolno izključitvijo svetovne konkurence in da brez razpisa nabavi nemška vozila znamke Boxer, vse to pa od proizvajalca, ki je že bil obsojen zaradi izplačevanja visokih podkupnin. 

Sredi olimpijade, stavk in drugih dogodkov, ki odvračajo pozornost javnosti, je slovenska vlada te dni sprejela nenavadno odločitev. Vlada je namreč preko Ministrstva za obrambo dne 2.2. objavila sporočilo, v katerem je zapisala, da se je »seznanila z informacijo o poteku postopka nakupa kolesnih vozil 8 x 8 za izgradnjo Srednje bataljonske bojne skupine Slovenske vojske« in z »Informacijo o poteku postopka nakupa bojnih kolesnih vozil 8 x 8 za izgradnjo Srednje bataljonske bojne skupine in nameravani priključitvi Republike Slovenije k večnacionalnemu programu BOXER v okviru mednarodne organizacije OCCAR.« 

Pri tem je ministrica za obrambo Andreja Katič na RTV SLO – ne da bi voditelj oddaje vsaj malce podvomil v to trditev – dejala, da je Slovenija celo že »pristopila« k organizaciji OCCAR. Kar seveda ni res – odločitev naj bi bila sprejeta jeseni. Pri vsem tem pa so vodilni mediji povsem obmolknili.

Osemkolesniki po ceni sodobnih tankov

To ne bi bilo nenavadno, če država ne bi sedaj že več kot leto dni intenzivno delala na novem javnem razpisu za nakup osemkolesnikov. Nato pa je ista vlada – menda po brifingu, ki je bil nekje sredi januarja – nenadoma spremenila te načrte, ter se odločila za nakup bojnega vozila brez razpisa, kot sem že poročal. In to ne kar nekega neznanega vozila – ne, vlada se je s tem odločila za nakup konkretnega vozila, ki sliši na ime »Boxer«, ki je približno enkrat dražje od podobnih vozil in ga izdeluje (pretežno) nemški Rheinmetall!

MORS v svojem sporočilu za javnost našteva štiri vrste »pridobivanja oborožitve«. Na prvem mestu je »izvedba naročila po enem izmed postopkov, ki jih opredeljuje Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (v nadaljevanju ZJNPOV)« na drugem je »izvedba postopka vlada–vladi, ki ga odda vlada vladi države članice EU ali tretje države v zvezi z dobavo vojaške opreme«, ki pa je »na podlagi ZJNPOV izločen iz področja uporabe določb ZJNPOV« ter »izvedba postopka naročila, ki se odda skladno z mednarodnimi pravili«, kjer se »v praksi se največ naročil na podlagi navedene izjeme izvede preko mednarodnih organizacij Natove agencije za podporo in nabavo« (v nadaljevanju: NSPA) in Organizacije vzajemnega sodelovanja na področju oborožitve (v nadaljevanju: OCCAR). In prav za to možnost se je odločila Slovenija. 

Povedano drugače: Slovenija se je odločila, da pristopi k mednarodni organizaciji, ki izdeluje samo eno oklepno vozilo in se s tem odrekla izbiri drugih, podobnih vozil na trgu.  Hkrati s tem se je že de facto (če bo odločitev res potrjena) obvezala, da bo kupila prav to in nobeno drugo vozilo. Ob tem, ko je z eno potezo odpravila konkurenco tujih proizvajalcev pri oskrbi Slovenije z vozili 8X8 in s tem možnosti, da izbere za Slovenijo najbolj ugodno možnost, je hkrati izbrala še najdražjo med vsemi možnostmi, saj je znano, da spada »Boxer« med oklepnike, ki so v svoji kategoriji verjetno najdražji na svetu. Slovenska vlada je torej nekje v zgolj 14 dnevih, od sredine januarja pa do 2.2.2018 odločila, da zavrže patrije s »papirnatimi oklepi« in da vojski raje kupi pregrešno drage »oklepne mercedese«. 

To je sicer hvalevredno, toda zastavlja pa se vprašanje, od kod Sloveniji denar za kaj takega? Boxerji brez oborožitvene postaje stanejo okoli 3,5 milijona evrov, (v nekaterih primerih so se ponujali tudi za 2,5 milijona evrov) z okoli 2,5 milijonov evrov vredno oborožitveno postajo pa bi tako vozilo Slovenijo stalo celo okoli 6 milijonov evrov. Vsako vozilo Boxer je namreč najmanj 1,5 – 2 milijona evrov dražje od predhodno »izbranih« vozil Patria AMV, vozil Piranha - 5 (GDELS) ali drugih podobnih vozil s podobnimi lastnostmi, isto pa velja tudi za oborožitvene postaje.

Patrije in primerljiva druga vozila brez oborožitvene postaje stanejo okoli dva milijona evrov za kos, še okoli milijon stane dobra oborožitev. Računica je torej jasna – Slovenija bo morala, v kolikor bo načrt slovenske vlade res izpeljan, (vroč kostanj je vlada porinila v roke naslednje vlade) za enako število oklepnikov nameniti dvakrat več denarja, kot je nameravala, ali pa bo dobila dvakrat manj oklepnikov. In pri tem bi ceno oklepnikov v vladi v tem trenutku, če so se res odločili za OCCAR, seveda morali že vedeti. Vprašanja o tem smo na MORS že poslali in že pet dni čakamo na odgovore. 

Poglejmo to še v drugi luči – če je vlada doslej »uradno« nameravala za oklepnike porabiti 250 milijonov evrov in se je vedelo, da bi z dvema skupinama oklepnikov cena verjetno narasla na 450 milijonov evrov, to pomeni, da nas bodo oklepniki hitro lahko stali - najmanj okoli 600-700 milijonov evrov. To pa je že posel, ki se približuje zaslužkarskim megaprojektom, kot so TEŠ-3, drugi tir in podobni.

In še ena primerjava – vsi vemo, da ima Slovenija samo nekaj jugoslovanskih tankov M-84 in še več zastarelih T-55. Sodoben nemški tank Leopard stane okoli 7,5 milijona dolarjev. Češka namerava kupiti kar 1000 takšnih tankov. Moderniziran ruski tank T-90A, ki je zelo podoben Leopardu stane samo 2,5-3 milijona dolarjev. Šele ruska Armata naj bi stala med 7-8 milijoni dolarjev – toda to je danes najsodobnejši tank na svetu. Leopardi 2A7, ki so bili prodani Katarju so stali na primer samo 1,89 milijona evrov skupaj z okoli 2000 kosi topovskih granat. Slovenija bo torej za svoje »osemkolesnike« zmetala skoraj toliko denarja, kot bi jo stali najsodobnejši tanki danes. Na koncu pa še vedno ne bomo imeli tankov, pač pa samo osemkolesnike, katerih oklep lahko brez težav prebije tudi zastareli T-34 iz druge svetovne vojne! 

Če se je vlada odločila za takšen nakup – kajti prav to pomeni pristop Slovenije k OCCAR – to seveda pomeni, da je bil ta »nakup« izpeljan še veliko hitreje, kot je to pred tem veljalo za prosule patrie, ki so bile prav tako »podmazane« z velikimi podkupninami. Vendar je v primeru nakupa patrie vendarle izpeljan vsaj javni razpis, kjer so se ocenjevali prototipi vozil, patrija pa je imela prednost predvsem zaradi nezakonitega prilagajanja razpisne dokumentacije. 

Zanimivo je, da je slovenska vlada v to smer poskusila zapeljati tudi sedanji nakup osemkolesnikov. Podarki MORS so pokazali, da so predstavniki Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo med številnimi v Evropi obiskali zgolj proizvodne obrate Patrie na Poljskem in na Hrvaškem, dobro obveščeni viri pa so nam potrdili, da se je razpisna dokumentacija znova prilagajala tako, da bi lahko bile znova izbrane prav te patrie. Vendar smo istočasno opozarjali, da so patrije, ki naj bi jih SV dobila s Hrvaške ali (verjetneje) Poljske slabo zaščitene. To naj bi tudi vplivalo na spremembo vladnega načrta in odločitev za OCCAR. 

Prav tako je nenavadno, da Slovenija kupuje oklepnike od proizvajalca, ki je bil v Nemčiji leta 2014 že pravnomočno obsojen zaradi podkupovanja v Grčiji, kjer so izplačali za 37 milijonov evrov podkupnin! Grčiji so namreč prodali protizračni sistem Arad  za 150 milijonov evrov, del denarja pa so pri tem porabili ne samo za »podmazovanje« grških častnikov in uradnikov, pač pa tudi zaposlenih v Rheinmetallu. 

Še bolj zanimivo je, kako je do tega »salta mortala« v MORS glede osemkolesnikov prišlo. Razpis za nakup osemkolesnikov (bojnih kolesnih vozil 8x8 oziroma BKV 8 X 8) je bil s strani vlade in Ministrstva za obrambo (MORS) že v pripravi, MORS pa je večkrat napovedan za naslednji mesec. Nato je prišlo do resnih nesoglasij med MORS in generalštabom SV, saj so bili v vrhu vojske nad zahtevami v razpisu nezadovoljni. Želeli so si namreč še »raketne protioklepne zaščite« oziroma, da se na oklepnike montirajo tudi rakete. 

Rakete predrage, »oklepni mercedesi« pa primerni?

V vojski so tako želeli, da bi bili novi oklepniki opremljeni (poleg mitraljeza in 30 milimetrskega topa) še s protioklepnimi raketnimi sistemi (SPIKE) za obrambo pred tanki, medtem ko so načrtovalci na ministrstvu za tovrstno zaščito na bojišču predvideli znotraj vsake bataljonske skupine vod štirikolesnih vozil, opremljenih z raketnimi sistemi. Toda, kot je pred pol leta v Večeru pojasnjeval državni sekretar na obrambnem ministrstvu Miloš Bizjak, »bi uresničitev teh vojaških zahtev investicijo bistveno podražila in ne bi mogli vzpostaviti srednje bojne bataljonske skupine do leta 2022«. Takšen je namreč dogovor z zvezo Nato: da Slovenija do leta 2025 vzpostaviti dve srednji bojni bataljonski skupini (prvo že do leta 2022), s čimer »bi Slovenija kot odgovorna članica zavezništva zagotovila pravični prispevek za kolektivno obrambo.«

Glede na te besede se zastavlja logično vprašanje – kako je mogoče, da na »povprečno drage« oklepnike še nedavno ni bilo mogoče namestiti ne posebej dragih raket, saj naj bi to menda »bistveno podražilo« projekt, sedaj pa za to investicijo in za »obveznosti Slovenije« cena ni več noben problem, če Slovenija lahko kupi – okoli dvakrat dražja (na podatke o ceni »Boxerjev« še čakamo) oklepna vozila ! In to v trenutku, ko vlada trdi, da za stavkajoči javni sektor "ni denarja."

Obenem se MORS "igra" s številkami in konfiguracijo vozil - v razpisu ki se je pripravljal so jih zahtevali 56, revija Janes 360 pa poroča o slovenskem nakupu 48 oklepnikov iz prve skupine. Torej enkrat osem, skupno pa 16 vozil manj, kot smo jih potrebovali še "včeraj". To z drugimi besedami pomeni, da OCCAR očitno določenih potreb Slovenske vojske, zapisanih v načrtih za nakup enostavno ni uspel zadovoljiti, nato pa je MORS preprosto (namesto da bi našel proizvajalce, ki potrebe SV lahko zadovoljijo) enostavno "spremenil potrebe" Slovenske vojske. In posledično zmanjšal naročilo - verjetno deloma tudi zato, ker bodo nemško-nizozemski Boxerji dragi kot žafran.

Kako je sploh mogoče, da se potrebe Slovenske vojske spreminjajo iz meseca v mesec? Še dokaz več, da Slovenska vojska ali sploh ali ne ve, kaj rabi in kaj kupuje, ali pa vladajoča politika znova po svoje in v skladu s svojimi pričakovanji kroji vojaške načrte. Očitno je, da v tej logiki MORS nekaj manjka in da pojasnila in sporočila MORS niso razumljiva in utemeljena. Na njihova dodatna pojasnila - zakonski rok za odgovore poteče čez tri dni - na našem portalu še vedno čakamo. 

Prednost »Boxerjev« naj bi bila modularnost vozila, ki omogoča »nakup ločenih modulov« (Drive Modules in Mission Modules) glede na dejanske potrebe in ne celotnega kompleta vozila. Toda ob tem skrb vzbuja predvsem odločitev vlade, da vozila kupi s popolno izključitvijo svetovne konkurence tako, da dejansko brez razpisa nabavi nemška vozila znamke Boxer. Vse to pa od proizvajalca, ki je bil - na nemških in ne na grških sodiščih - že obsojen zaradi korupcije in izplačevanja enormnih podkupnin.