Vojna, ki se je 28. februarja začela z ameriško-izraelskim napadom na Iran, se ne umirja, ampak se širi. V zadnjem tednu se je težišče preselilo na Arabski polotok:
torek, 13. oktober 2026 leto 31 / št. 286
Sporočilo ZDA: »Pravila so za vas – izjeme pa so zame«!
Kitajska agencija Xinhua se je s kratko risanko ponorčevala iz ameriške administracije, še bolj pa iz »kokoši« iz ameriškega kurnika, ki slepo sledijo ameriški politiki sankcij – ki jih nato ZDA in zgolj zaradi lastnih interesov nato ukinejo, ko jim to pač ustreza.
Latvija je začela postopek, s katerim želi ruskega novinarja Leonida Ragozina razglasiti za nezaželeno osebo (persona non grata) – ne zaradi kaznivega dejanja, temveč zaradi njegovih mnenj.
Evropski politiki govorijo vse bolj tako, kot so v preteklosti govorili tik pred vojnami. Zadnji primer je nizozemska obrambna ministrica Dilan Yeşilgöz-Zegerius.
Ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski je zahteval 60-dnevno premirje, da bi se lahko izvedle predsedniške volitve. Do dogovora naj bi prišlo po hudih napadih Rusije na Kijev, po katerih je obstal metro, glavno mesto pa je bilo zavito v temo, medtem ko je predsednik ZDA zatrdil, da Ukrajina potrebuje novega predsednika.
Nekdanji mestni svetnik Matt Dalbey je uvodno molitev, s katero se seje tradicionalno začenjajo, namenil »Temnemu Očetu« in jo sklenil z besedami: »Zgodilo se je. Hail Satan.« (Slava satanu.)
Zagovorniki vojn in širitev zveze NATO so doživeli še en udarec – v Romuniji, članici zveze NATO, ki je »na prvi frontni črti« zveze NATO na meji z Rusijo.
Ruski predsednik Vladimir Putin je razjasnil nekaj dvomov o raketi, s katero je bil napaden vojaški objekt v Dnepropetrovsku. Kaj še vemo o novi ruski, nepremagljivi raketi?
V več kot štiridesetih letih je Kitajska rešila revščine blizu 800 milijonov ljudi, kar predstavljajo 75 odstotkov zmanjšanja svetovne revščine v istem obdobju.
Priznanje in poznavanje temeljnih dejstev, najsi so še tako neprijetna, je osnova za vse, od diplomacije do zmamjševanja napetosti. To dokazuje za zdaj tudi novi, bodoči ameriški obambni miniser.
Washington mora zatreti gospodarstva držav, ki poskušajo prispevati k aretaciji izraelskega premierja, je dejal ameriški republikanski senator.
Nekdanji ruski predsednik je komentiral tudi tretji, novi »načrt odpornosti« Vladimirja Zelenskega in mu sporočil, naj ga zoži na eno točko - »manj vohaj in bodi bližje realnosti«.
V tem trenutku potekata dva usodna konflikta, ki se lahko spremenita v večji regionalni ali celo svetovni vojni. Sporno ravnanje v primeru Izraela poslanci opažajo, za napačno politiko glede vojne v Ukrajini - pa so še naprej slepi, z eno samo častno izjemo.
Če se v Washingtonu ne bo nič pomembnega spremenilo, se zagotovo ne bo spremenilo niti na sedežu EK v Bruslju. Militarizacija Evrope, ki jo promovira von der Leynova, se v orwellovskem jeziku Zahoda imenuje »povečanje evropskih obrambnih stroškov«.
Država je strogo nadzorovana ter odvisna ameriška kolonija in to se bo stežka spremenilo v bližnji prihodnosti.
»Biden je bil preveč kognitivno prizadet, da bi kandidiral za ponovno izvolitev, a je menda dovolj duševno sposoben, da odobri vojno z največjo jedrsko silo na svetu?«, s kančkom cinizma sprašuje norveški profesor.