REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Od nejevere do streznitve: Kaj je znanega o ruskem »Orešniku«? (VIDEO)

Od nejevere do streznitve: Kaj je znanega o ruskem »Orešniku«? (VIDEO)Ruski predsednik Vladimir Putin je razjasnil nekaj dvomov o raketi, s katero je bil napaden vojaški objekt v Dnepropetrovsku. Kaj še vemo o novi ruski, nepremagljivi raketi? Vir: Posnetek zaslona, Telegram

Oborožene sile Ruske federacije (RF) so 21. novembra v zgodnjih jutranjih urah izvedle raketni napad na Dnepropetrovsk, natančneje na objekte podjetja Južmaš, ki se med drugim ukvarja s proizvodnjo raket in raketnih motorjev v tem mestu.

Takoj po udaru so se na družbenih omrežjih pojavili posnetki »neznanih« izstrelkov, ki v enakomernih valovih padajo na omenjene objekte. Številni vojaški blogerji, pa tudi ukrajinsko vodstvo, so po tem ta hkrati impresiven in grozljiv prizor predstavili kot delovanje medcelinskih balističnih raket (ICBM), natančneje RS-26 »Rubež«, opremljenih s konvencionalnimi bojnimi glavami, medtem ko je manjše število Telegram kanalov vztrajalo, da gre za več Iskanderjev.

Prav tako so ukrajinski viri in državne službe objavili informacijo, da je bila ICBM ali več njih, ki so zadele »Južmaš«, izstreljena z vojaškega poligona Kapustin Jar v Astrahanski regiji.

Del dvomov je odpravil sam predsednik Ruske federacije Vladimir Putin, ko je v večernem nagovoru izjavil, da je ruska vojska izvedla kombiniran napad na vojaški objekt v Ukrajini kot odgovor na raketne napade zahodne proizvodnje na Rusijo.

Takrat je Putin poudaril, da je bila v napadu uspešno preizkušena najnovejša balistična raketa srednjega dosega s hiperzvočno opremo Orešnik, ki je po njegovih besedah, kot dokazuje uspešen napad, sodobni sistemi zračne obrambe ne morejo prestreči. Dodal je, da raketa leti s hiperzvočno hitrostjo 10 machov, tj. približno 3,4 km/s.

»Preizkusi raketnega sistema 'Orešnik' v realnih bojnih razmerah se izvajajo kot odgovor na agresivne akcije držav Nata, usmerjene proti Rusiji,« je sklenil ruski predsednik.

Kot rečeno, gre za balistično raketo srednjega dosega (po ameriški klasifikaciji spada v razred IRBM – Intermediate-Range Ballistic Missile), gre pa za rakete z dosegom do 5.500 km, katerih namestitev je bila prepovedana s Pogodbo o jedrskih silah srednjega dosega (INF Treaty), ki sta jo leta 1987 podpisali ZDA in ZSSR.

Zato je mogoče domnevati, da je »Orešnik« nastal kot odgovor na odstop Washingtona od tega sporazuma leta 2019, v času administracije Donalda Trumpa. Čeprav za zdaj ni veliko podatkov o novi raketi, obstajajo indici, da je nastala s predelavo RS-26 »Rubež«, ki je nastala z nadaljnjim razvojem ICBM RS-24 »Jars«.

Kljub uspešnim preizkusom v letih 2011, 2012 in 2013 pa »Rubež« nikoli ni bil dan v operativno uporabo, saj so bila finančna sredstva za ta projekt preusmerjena v hiperzvočno orožje Avangard, ki je bilo uradno potrjeno leta 2018.

Obstajajo domneve, da je bilo to storjeno tudi zato, ker je bil »Rubež« prvotno zasnovan kot balistična raketa srednjega dosega (torej z dosegom manj kot 5.500 km), ki je bila prepovedana s takrat veljavnim sporazumom in zato so mu v izogib kršitvi pogodbe povečali doseg, kar so potrdili uspešni testi na razdalji 5.800 km.

To je povzročilo dodatno težavo zaradi pogodbe Novi START, ki je začela veljati leta 2011 in omejuje količino ICBM, ki jih lahko prerazporedita ZDA in Rusija. Ker ni želela, da »Rubež« vpliva na zmanjšanje količin drugih ICBM, kot sta »Jars« in »Vojvode«, je Moskva opustila uvedbo tega orožja v operativno uporabo.

Nato je najbrž umik ZDA iz INF odločilno vplival na to, da se je Rusija vrnila k začetni ideji in po več kot 30 letih izdelala prvo balistično raketo srednjega dosega, kar je bilo mogoče relativno hitro prav zahvaljujoč »Rubežu«.

Tako Pentagon kot nekateri ruski vojaški strokovnjaki trdijo, da »Orešnik« temelji na RS-26.

»Lahko potrdim, da je Rusija izstrelila eksperimentalni IRBM. Ta IRBM temelji na ruski medcelinski balistični raketi RS-26 'Rubež',« je dejala tiskovna predstavnica Pentagona Sabrina Singh.

Ruski vojaški strokovnjak Aleksandar Katz meni, da je »Orešnik« nastal »z nadaljnjim razvojem RS-26 'Rubež' in da obstaja možnost vgradnje na mobilne lanserje, po drugi strani pa nekateri viri trdijo, da gre za raketo, ki je povezana z razvojem kompleksa ‘Kedr’ in ‘Ose’.«

Hkrati obstaja možnost, da na »Orešnik« dejansko lahko namestijo  hiperzvočno »jadralno« bojno glavo, oziroma HGV (Hypersonic Glide Vehicle), kot je »Avangard«, ki je nameščena na balistični raketi »Rubež«. Vendar zaradi pomanjkanja informacij tega trenutno ni mogoče potrditi.

Ker gre za balistično raketo srednjega dosega, lahko sklepamo, da bo »Orešnik«, ko bo proizveden v zadostnih količinah, služil kot sistem za zapolnitev položaja med operativno-taktičnim raketnim kompleksom »Iskander« z dosegom 500 km in obstoječe ICBM v arzenalu strateških raketnih sil RF.

Ocenjuje se, da je doseg »Orešnika« približno 5000 km, hitrost, ki jo omenja Putin, pa je pravzaprav hitrost, s katero se bojne glave premikajo v terminalni (končni) fazi, medtem ko je v srednji fazi leta gotovo višji od 10 machov. To pomeni, da je mogoče s to raketo (ali HGV) zadeti katero koli točko v Evropi v le nekaj minutah.

Glavni cilj tega orožja v morebitnem konfliktu večjega obsega bi bil najverjetneje onesposobiti in uničiti vse baze Nata v Evropi, kot se je to zgodilo z zadnjo balistično raketo srednjega dosega v operativni uporabi Sovjetske zveze, RSD-10 »Pionir«.

Še en podatek, ki nakazuje, da gre res za raketo, povezano z »Rubežom«, so ostanki nečesa, kar je videti kot del raketnega motorja na tekoče gorivo, ki so ga Ukrajinci našli v bližini mesta udara.

RS-26 ima namreč tristopenjski pogon na osnovi kombinacije trdnega in tekočega goriva, zato obstaja možnost, da »Orešnik« dejansko predstavlja le dvostopenjsko različico te rakete (zato tudi krajši doseg).

Kot je razvidno iz priloženih videoposnetkov, je bilo med udarom opaziti šest enakomernih valov, v katerih je bilo po šest izstrelkov. Čeprav so bile sprva informacije, da je bilo izstreljenih šest raket, je nadaljnja analiza ugotovila, da gre pravzaprav le za eno samo raketo s šestimi izstrelki, v katerih pa je nato še šest posamičnih bojnih glav. 

Zato je gotovo, da je »Orešniku« opremljen z MIRV (Multiple Independently Targetable Reentry Vehicle), oziroma z več, natančneje s šestimi bojnimi konicami z ločenim vodenjem, ki so časovno razporejene tako, da zadenejo cilj ena za drugo v razponu od ene sekunde, ki so v konkretnem primeru nosile vsaka po šest manjših kinetičnih izstrelkov.

To pojasnjuje odsotnost večjih eksplozij ob trku, kar je skupaj s slabo kakovostjo objavljenih posnetkov vodilo do napačnih trditev, da gre za »obrnjene posnetke akcij ukrajinske protizračne obrambe« in da »zaradi velike hitrosti takšnih izstrelkov ni mogoče posneti s kamero«.

Prvemu argumentu je oporekal naknadno objavljen posnetek, na katerem se zaradi premikanja avtomobila jasno vidi, da ne gre za vzvratni video. Kar zadeva trditve o hitrosti, so resnične le, če je snemalna oprema blizu mesta trka, kar pa tukaj očitno ne drži.

Čeprav je o raketi sami še marsikaj neznanega, je jasno, da cilj »Orešnika« ni bil le onesposobiti ukrajinski vojaški objekt, temveč poslati sporočilo Zahodu, predvsem ZDA in Veliki Britaniji.

Spomnimo, pred dnevi so nekateri zahodni mediji objavili novico, da so najprej ZDA, nato pa še Velika Britanija in Francija (kar je bilo pozneje odstranjeno) Ukrajini dovolile uporabo ATACMS, to je raket Storm Shadow/SCALP proti ciljem znotraj ozemlja Ruske federacije.

Kljub dejstvu, da uradne potrditve teh navedb ni, to ni preprečilo ukrajinski vojski, da v zadnjih dnevih ne bi izvedla dveh napadov - enega s pomočjo ATACMS, drugega s pomočjo raket »Storm Shadow« - na tarče znotraj Rusije. Zato ni dvoma, da je Moskva z napadom na Dnepropetrovsk želela pokazati, da lahko ruska vojska z majhnim odklonom zadene vsak cilj in to v nekaj minutah.

Poleg tega so s tem oporekali dolgoletnim trditvam zahodnih medijev, da je jedrski arzenal ruske vojske le »papirnati tiger« in da so rakete zastarele, okvarjene in podobno. Ob upoštevanju zmogljivosti »Orešnika«, natančneje dometa okoli 5000 km, je jasno, da gre tudi za svojevrsten odgovor na napovedano namestitev ameriških raket v Nemčiji.

To je lahko tudi neposredno sporočilo novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, med čigar mandatom se je Washington umaknil iz INF.

»Najprej je bilo poslano močno sporočilo ZDA, saj ne smemo pozabiti, da je Donald Trump odstopil od pogodbe INF, ki je prepovedala celotno kategorijo raket - tistih, ki lahko uničijo Evropo. Zanimivo je, da ameriški vazali v Evropi niso dahnili niti besedice proti tej odločitvi,« je za RT povedal nekdanji častnik ameriške vojske Stanislav Krapivnik.

Na drugi strani je New York Times izstrelitev nove rakete označil za »neposredno grožnjo in opozorilo Kijevu in njegovim zaveznikom«, medtem ko ABC News navaja, da je »v vrstah ukrajinskih oboroženih sil zavladala panika«.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke