REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Šefica »evropske vojne stranke«: Ursula von der Leyen - prvorazredna mešetarka Washingtona

Šefica »evropske vojne stranke«: Ursula von der Leyen - prvorazredna mešetarka WashingtonaČe se v Washingtonu ne bo nič pomembnega spremenilo, se zagotovo ne bo spremenilo niti na sedežu EK v Bruslju. Militarizacija Evrope, ki jo promovira von der Leynova, se v orwellovskem jeziku Zahoda imenuje »povečanje evropskih obrambnih stroškov«. Vir: Posnetek zaslona, X

Motor ameriškega »gospodarskega čudeža« so orožarski posli, vojne v Ukrajini, v Zahodni Aziji in po svetu pa gorivo, ki ga poganja.

Šefica evropske »vojne stranke« je predsednica Evropske komisije (EK) Ursula von der Leyen, katere trenutni prednostni cilj je militarizacija Evrope.

Prav zaradi tega je bila von der Leynova imenovana na čelo Evropske komisije. Je tudi »strokovnjakinja« za cepiva (primer Pfizer) ali za ameriški utekočinjeni zemeljski plin (LNG).

»Von der Leynova pravzaprav deluje kot prvorazredna mešetarka Washingtona, ki podreja celotno Evropsko unijo temu, kar običajno imenujemo 'nacionalni interesi ZDA',« piše portugalski geopolitik Hugo Dionisio za spletno stran Strategic Culture Foundation.

Ni takega trika, nadaljuje portugalski strokovnjak, ki ga ne bi uporabila za prodajo »izdelkov« svojih najljubših dobaviteljev iz Washingtona.

Vsi izdelki, ki jih von der Leynova prodaja Evropejcem, so seveda ameriški, plačujejo pa jih evropski potrošniki.

Kot »prvovrstna mešetarka«, dodaja Dionisio, von der Leynova laže in prireja dejstva brez kančka pomislekov. Pri odločanju se ne posvetuje z nikomer in ne sprašuje za drugačna mnenja, vsaj nikogar iz Evrope ne.

»Pred kratkim je enako storila na Madžarskem, ko je zahtevala zamenjavo ruskega LNG z ameriškim LNG, češ da je ta drugi cenejši (pa ni!) in 'zmanjšuje račune za energijo',« poudarja geopolitik.

Kot »prvovrstna mešetarka«, dodaja Dionisio, von der Leynova laže in prireja dejstva brez kančka pomislekov. Pri odločanju se ne posvetuje z nikomer in ne sprašuje za drugačna mnenja, vsaj nikogar iz Evrope ne. »Tako kot v pravi ‘liberalni demokraciji’,« ironično doda Dionisio.

To je razlog, zakaj EK Moskvo nenehno obtožuje »brutalne invazije na Ukrajino velikega obsega« in zakaj Evropejce straši z bližajočo se vojno z Rusijo. Strašenje z Rusi ni samo koristno, ampak tudi nujno za zadevno »delo« von der Leynove.

Von der Leynova je, dodaja portugalski strokovnjak, po rodu Nemka, po srcu Ukrajinka, v duši pa Američanka.

Pravzaprav je Ukrajina ravno zaradi svoje geografske lege že dolgo eden od temeljev strategije evropskega podrejanja zahtevam Washingtona in Wall Streeta.

Treba je le pogledati kronologijo »ameriškega trpinčenja Ukrajine od leta 1991«.

Ukrajina ima danes vsaj milijon mrtvih in pohabljenih ter najmanj deset milijonov razseljenih.

»Zelenski, njen domnevni predsednik, je bil osvobojen 'transparentnih in poštenih' volitev, zdaj pa je vseeno prisiljen poiskati novo zatočišče, morda na Floridi,« sklene Portugalec.

Enormni vojni dobički Wall Streeta in Washingtona so tudi razlog, zakaj Donald Trump ne bo izpolnil nobene svoje predvolilne obljube. Navsezadnje gre za zelo naivno razumevanje delovanja tako imenovanih zahodnih demokracij.

»Demokracije« temeljijo na »krvavih poslih« in ne na volilni volji volivcev.

Zato se v kampanjah obljublja eno, po volitvah pa je vse nasprotno od tega.

Kar zadeva Trumpa, ima že dolgo zgodovino prelomljenih obljub, ki segajo v njegov prvi mandat, ko je obljubil opustitev intervencionizma in deeskalacijo.

Kot za spletno stran New Eastern Outlook ugotavlja sociolog Ricardo Martins, specializiran za evropsko in svetovno politiko, Trumpova administracija sicer ni sprožila večjih konfliktov, ampak je stopnjevala stare. Na primer v Afganistanu, kjer je pred ameriškim umikom ukazal odvreči »mater vseh bomb«.

»Ukazal je atentat na iranskega generala Kasema Sulejmanija v Bagdadu in nadaljeval z okupacijo Sirije. Resno bi morali dvomiti o njegovi pripravljenosti, da naredi temeljni zasuk v zunanji politiki Washingtona. ZDA imajo po svetu več kot 800 ameriških vojaških baz, na katere porabljajo ogromne količine denarja, ki je sicer prepotreben za reševanje domačih težav,« navaja Martins.

Zdaj se zdi, da je Trumpova administracija pripravljena zmanjšati »pomoč Ukrajini«, a to ne pomeni konca intervencionizma. Kot poudarja Martins, se fokus zdaj seli z vojne v Ukrajini na Kitajsko in Iran.

»Ta prerazporeditev virov kaže, da se prioritete spreminjajo, vendar to ne pomeni, da Washington opušča svojo agresivno zunanjo politiko,« dodaja.

Ključni akterji, ki narekujejo politiko Washingtona, so velikani vojaške industrije, kot so Lockheed Martin, Raytheon in Boeing, ki imajo vitalni interes za vojaške udejstvovanja, medtem ko državne institucije, kot so ministrstvo za obrambo, State Department in obveščevalne agencije, močno podpirajo intervencionistično strategijo, ki mora ohraniti svetovno prevlado ZDA.

Če se v Washingtonu ne bo nič pomembnega spremenilo, se zagotovo ne bo spremenilo niti na sedežu EK v Bruslju.

Militarizacija Evrope, ki jo promovira von der Leynova, se v orwellovskem jeziku Zahoda imenuje »povečanje evropskih obrambnih stroškov«.

»Evropske obrambne naložbe služijo ameriškemu Federal Reserve in vedno pohlepnemu Wall Streetu, kajti za vsak evro, ki ga EU vloži v orožje, sledi nagrada z Wall Streeta,« opozarja Dionisi.

Vendar pa politika EK pomeni konec kohezijske politike Evropske unije.

»Po tem bo za zahodno in vzhodno Evropo ostalo zelo malo, kar ju lahko združi. Ne glede na to, kako zelo strašijo Evropejce z ruskim strašilom, je bil nemški denar lepilo, ki je obe strani, zahodno in vzhodno, držalo skupaj,« dodaja portugalski strokovnjak.

V času, ko se »demokracije« zavzemajo za vojno in konec socialnih ugodnosti, trdi Dionisio, »avtokracije« pa dajejo prednost miru in razvojnim programom, je izbira von der Leynove na čelo EU v resnici izbira za samouničenje Evropske unije.

Pravzaprav, kot piše italijanski politični pisec Andrea Marcigliano na spletni strani Electomagazine, je to nekaj, kar se že dogaja: »Igrača, imenovana EU, razpada pred našimi očmi, če že ni razbitina.«

Glavni razlogi za to so nečimrnost, neumnost in pohlep tako imenovanih evropskih elit.

V Bolgariji se izkušeni politik Bojko Borisov, ki je s svojo konservativno stranko GERB vladal tri mandate, obrača k Rusiji, ker vidi, kam piha veter.

Borisov, ki zagotovo ni idealen, čuti, da je to veter, ki Bolgare žene iz Evrope. Ni mu mar, da ga zahodni tisk začenja prikazovati kot »nevarnega in proruskega«.

Podobno, nadaljuje Marcigliano, vidimo tudi v Nemčiji, ki je v političnem razsulu, tudi v Franciji, ki je v rokah manjšine, ki skrbi le za svoje posebne privilegije, pa vse do Nizozemske, ki se ukvarja s stvarmi, ki »celo Alice iz Čudežne dežele ne bi mogla razumeti«.

Na čelu tega cirkusa je seveda famozna EK von der Leynove, ki je nihče ni izvolil.

Torej EK s »frau Genocid, katere pravne težave so začasno prikrite«, vsaj dokler vodi EU.

Ali, kot sklene Marcigliano: »Ta birokratski velikan je brez glave in ima glinene noge.

To bomo žal gledali v prihodnjih mesecih. Igra se bliža koncu.

In končala se bo slabo.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke