REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

MAG-LEV Audio: Vse, kar lebdi, je zastonj reklama

MAG-LEV Audio: Vse, kar lebdi, je zastonj reklamaDamir Islamović / MAG-LEV Audio | VIR: Insajder.con in MAG-LEV Audio

O »lebdečem gramofonu«, ki je požel občudovanje in si pridobil kupce po vsem svetu, je bilo že veliko povedanega in napisanega. O tehnologiji gramofona. Nas pa je zanimala bolj tista druga, poslovna stran, ki dejansko skupaj drži celo ekipo, tako da je ta izjemni izdelek na določen način le logična posledica sinergije celotne ekipe.

Uspeh MAG-LEV Audia je tudi drugim podjetnikom v Sloveniji lahko vzgled, ki kaže, da nam je merilo in cilj lahko svet, opora za končni uspeh pa kar – domače znanje.

O vsem tem smo se pogovarjali z Damirjem Islamovićem, solastnikom in dizajnerjem podjetja MAG-LEV Audio. In pogovor z njim lepo razkriva, kaj pomeni zagon takega projekta, kako se ga je treba lotiti, na kaj je treba paziti in predvsem, zakaj podjetniki v Sloveniji ne bi smeli obupati, pa čeprav prihajajo iz zelo majhne države z neverjetno majhnim trgom. Uspeh MAG-LEV Audia je tudi drugim podjetnikom v Sloveniji lahko vzgled, ki kaže, da nam je merilo in cilj lahko svet, opora za končni uspeh pa kar – domače znanje.

VIR: MAG-LEV Audio

Se nam lahko najprej na kratko predstavite? Kakšna je pravzaprav vaša vloga v podjetju?

Sem solastnik, na začetku nas je bilo dejansko 6, ki smo začeli z delom. Seveda zastonj in to je bilo nekako gonilo celotnega projekta. Sam sem bil del oblikovalske ekipe treh ljudi Desnahemisfera, trije pa so bili bolj kot ne investitorji iz podjetja Topsol. Sami imamo bolj izkušnje z dizajnom in pa s Kickstarterjem, ostali pa so iskali neki studio za svojo idejo oziroma svoj produkt, ki so ga hoteli plasirati na tej platformi. Tako smo se spoznali. Bili smo zelo iskreni do njih in jim povedali, da se nam njihova ideja ne zdi ravno najbolj primerna. Pokazali so zadovoljstvo ob naši iskrenosti, saj so jim vsi ostali napovedovali velike stroške. In tako so nam sami dejali, če imamo mi kakšen plan oz. produkt in tako smo našli nekakšen skupen jezik in skupno pot. Dejansko smo imeli v decembru in januarju še največ časa, ker so vsa ostala podjetja tedaj manj aktivna in smo tako v tem času pogruntali to našo idejo.

Čas vinilk je nekoč že bil, prav tako čas kaset, CD-jev, Blueray-ev … se čas vinilk vrača ali pa je to samo nekakšna nostalgija za tistimi časi? Ali pa je to zgolj in samo tehnično inovativen produkt?

Smo v zelo zoprnem času, saj danes samo poguglaš in takoj vidiš, kaj vse že obstaja. Zato je zelo težko narediti nekaj novega. Ko razvijamo določen proizvod, ga že v začetku naredimo drugačnega od ostalih, ki so na trgu. Nihče tu pa nima takega proračuna, da bi se lahko boril z »velikani«. In res je zelo težko, če nisi nekoliko drugačen. Zato delamo produkte, ki so zelo inovativni in drugačni, pa se nato tudi sami promovirajo. Tako smo izbrali industrijo, ki nam je všeč in je v porastu, to pa je vinilna industrija. Nato smo tudi vedeli, kaj je za marketing dovolj v redu in to je bil ravno čas lebdečih bonsaj dreves, žarnic, globusov… Vse je bilo brez funkcij, širilo pa se je viralno, dovolj je bilo, da je lebdelo. In smo si rekli, če lahko združimo nekaj viralnega z industrijo v porastu, bi bilo to super.

VIR: MAG-LEV Audio

To pomeni, da na samem začetku niti niste imeli izdelanega načrta samega produkta, kako naj bi izgledal?

Saj vse, kar lebdi, je bolj kot ne zastonj reklama.

V bistvu je bil to start, še predno smo sploh začeli. Imeli smo samo nekakšno sliko, predstavo, da bi to morda le šlo. Malo smo poslušali muziko na gramofonu in rekli, da bi bilo dobro, če bi naredili gramofon, ki lebdi, saj se tovrstni »lebdeči« izdelki kar prodajajo in viralno se zelo dobro delijo takšne stvari. Seveda smo takoj pogledali, kaj je vse je zadaj ali je ta industrija lebdečih stvari res toliko v porastu. Saj vse, kar lebdi, je bolj kot ne zastonj reklama. Pa še ravno toliko smo bili »neumni«, da nismo vedeli, da je to tako težko narediti in se je potem lažje podati v tak projekt.

Pa je bilo res težko narediti, da funkcionira?

Da, bilo je težko, čeprav se mi sedaj zdi, da je minilo leto in pol oziroma dve leti od ideje in da smo kar hitro izpeljali vse skupaj.

Glede na to, da izhajam iz elektrotehničnih voda in dobro poznam mehaniko, mi je jasno, da dokler imaš samo mehanske prenose, lahko nadziraš hitrosti, pri brezsrčnih zadevah pa je stvar mnogo bolj komplicirana. Dobro, da lebdi, to že gre, ampak da se vrti, in to še s pravo hitrostjo, to pa je najbrž kar velik izziv?

Saj ravno v tem je bil naš razvoj bistven, lebdeče stvari so namreč že obstajale pred našim gramofonom. Sicer na zelo primitiven način ni bilo pomembno, če je zadeve zanašalo malo levo ali malo desno in ali so malo nihale, ker je bilo pri teh izdelkih važno le lebdenje in ne njihova funkcionalnost. Mi pa smo morali to spraviti skupaj tako, da je sedaj res stabilno. Sam »drive« oz. pogon smo morali razviti povsem sami. Šli smo po ustaljenih postopkih, najprej smo preverili koncept, saj je bilo vse narejeno ročno in na popolnoma drugačen način, kot sedaj. Tako smo lahko preverjali, kaj se da narediti in kaj ne, šli smo korak za korakom naprej. Načeloma in v teoriji se vse da, bolj je bil problem v tem, da so vse gramofonske igle magnetne. Mi pa imamo spodaj veliko močnih magnetov. Tu se nam je porajal edini takšen velik dvom. Vedeli smo, da če rešimo ta problem, da bo potem vse mogoče. In smo ga.

VIR: MAG-LEV Audio

Ali vam je kakšna od večjih institucij v Sloveniji kaj pomagala, npr. Inštitut Jožef Štefan ali kakšen drug razvojni oddelek?

Ne, smo pa imeli ljudi, ki so se tam šolali in so bili pri projektu, prav direktno pa ne. Na začetku smo naročili čisto vse, kar je lebdelo, to je bilo za »initial budged« (začetno investicijo), nato pa smo tisto gledali, ene tri ure, ker je bilo tako dobro … Potem pa smo začeli preizkušati, kako bi se dalo nosilec za ploščo zavrteti, bilo je okoli deset različnih idej … Iskali smo tudi ekipe, ki bi nam lahko pomagale. Pa se nihče ni želel ravno vezati, ker gre za projekt, ki ne traja ravno malo časa. Tako, da smo na koncu kar sami vse naredili.

Ko ste dali ven samo idejo, ste naleteli na zelo dober odziv pri občinstvu. Kakšen pa je bil sam poslovni odziv, saj vemo, da je pogosto lahko nekaj zelo zanimivo, ni pa zmeraj jasno, ali so to ljudje na koncu tudi pripravljeni kupiti, kajti eno so želje, drugo pa dejanski tržni potencial?

Prva cena, ki smo jo na Kickstarterju postavili, je bila zelo nizka glede na ostale produkte v tej industriji, čeprav je šlo v našem primeru za res nekaj posebnega. Tako da ni bil neki problem, čeprav je na Kickstarterju odlična cena za določen produkt okoli 150 evrov. Toliko ljudje še tvegajo z denarjem. Pri nas pa je bila končna cena 800 do 900 evrov in je kar težko doseči, da bi ljudje dali toliko denarja in nato čakali eno leto. Zato je bilo malo težje prepričati ljudi preko interneta, da je to resničen izdelek in da stvar deluje. Ljudje zaupajo nekemu videu, cena pa je bila res neka ovira. Če bi dali za nižjo ceno, bi najverjetneje dobili več denarja, samo potem pa tega ne bi mogli narediti za tako ceno. In bi imeli problem. Sedaj pa se bo gramofon prodajal za trikrat višjo ceno, kot je bila na Kickstarterju. Prodajamo pa bolj kot ne v Ameriki, severni Evropi, Avstraliji, pač po državah, kjer je malo višji standard. Tako, da to ni problem.

Sedaj smo dobili rezultate neodvisne revije, ki res konkretno testira tehnologijo in njihova ocena glede na »price/performance« (cena / zmogljivost) je zelo dobra.

Sedaj smo dobili rezultate neodvisne revije, ki res konkretno testira tehnologijo in njihova ocena glede na »price/performance« (cena / zmogljivost) je zelo dobra. To je nemška revija in zdaj so vsi dvomi kar nekako izginili. In je vse dobro, tudi sami distributerji lažje naročajo.

Ste šli v večje prodajne mreže ali manjše, bolj specializirane in kaj je bilo tisto glavno merilo?

Za investitorje iz Kickstarterja moramo še dostaviti, to je še tisto, kar moramo narediti za nazaj. Šli pa smo tudi na sejem s samim prototipom in pobrali cca. 400 vizitk od distributerjev. Vse smo preklicali in sedaj je mimo enoleten proces, da smo nastavili celo mrežo, ki se še gradi, tako da prav zdaj podpisujemo pogodbe.

VIR: MAG-LEV Audio

Kar se tiče samega posla torej ni bilo nobenega problema?

Ja, v bistvu je bil problem le dodatno financiranje. To je vedno problem tu v Sloveniji. Mi se vedno borimo, da bi dobili čim več denarja not, da lahko celotno stvar čim prej izpeljemo. Saj večja, kot imamo naročila, ceneje dobimo material, vse hitreje poteka. In v tej fazi je tako, da več, kot imamo denarja, hitreje stvari dobimo in prej lahko začnemo služiti. To je še kako pomembno pri izdelkih, ki gredo lahko hitro iz mode. In finance so problem, tudi pri bankah. In imeti moraš veliko zagotovil.

Vsi bi torej radi prišli zraven tedaj, ko si že znan in si dober?

Da, res je, do denarja bomo mogoče sedaj prišli kar preko banke, da bomo lahko povečali obseg proizvodnje, da bo šlo vse prej skozi. Smo pa že začeli pošiljanje samih produktov do končnih strank.

Kako pa je s samo proizvodnjo, je še v Sloveniji? Bo ostala ali imate kakšne namene za selitev?

Ker gre za dokaj kompliciran izdelek, je res nujno, da imaš nadzor nad proizvodom vse do zadnjega dneva.

Odločili smo se, da bomo proizvodnjo obdržali tukaj, na začetku je vsekakor pomembno, da je tukaj. Končno gre za proizvod in marsikaj gre lahko narobe. Tudi pri popravilih in reklamacijah pomembno, da se sam naučiš, kaj in kako je potrebno popraviti, ko daš nekaj novega ven na trg. Tako, da je fino, da je proizvodnja tukaj in da je vse pod našim nadzorom. Ker gre za dokaj kompliciran izdelek, je res nujno, da imaš nadzor nad proizvodom vse do zadnjega dneva.

Imate že pripravljeno paleto proizvodov, da ne boste ostali le pri enem produktu? Imate že razvojne korake in vizijo tega, kaj bi si v prihodnje želeli? Bo v prihodnosti več vrst produktov?

Za začetek imamo gramofon, v štirih barvnih različicah. Ampak v tem letu moramo vzpostaviti neke temelje podjetja, potem pa so seveda načrti tudi za razvoj naprej. Razmišljamo tudi o nekem setu, da bi stranka lahko pri nas kupila cel komplet: to je vse od zvočnikov, do predojačevalca in seveda tudi sam gramofon. Vse nekako v paketu pri nas. Saj z našim gramofonom še vedno potrebuješ tudi dodatne stvari. To so vse koraki, pripravljeni za nekaj let vnaprej.

Na tem avdio področju imamo nekaj zelo močnih in svetovno poznanih podjetij, tudi višjega cenovnega razreda, ki so pri nas skoraj neznani. Ali so pokazali kakšno zanimanje za vas?

V bistvu sodelujemo kar z največjim na trgu, to je Pro Ject-om. Bili smo tudi že nekajkrat tam na sestanku in se dogovarjali za dobavo njihovih ročk. Tako imamo njihove roke, glave pa naročamo od podjetja Ortofon. Pojavljamo se tudi na istih sejmih in dejansko smo kar v rednih stikih s temi podjetji. Pro Ject je dejansko največji proizvajalec gramofonov s proizvodnjo na Češkem in imajo zelo pokrit razred med 1.000 in 3.000 evrov. Tudi Kuzma nam je s svojim znanjem pomagal.

Kako so se odzvali, ko so videli vaš produkt?

Zelo jim je bil všeč. Zaradi njihovega odziva smo videli, da imamo prednost, saj so to že stara podjetja in so v tej industriji že dolgo. Za naš okus imajo enostaven ali pa neizviren dizajn in tu se pozna naša prednost, ker so naše korenine v dizajnerskem svetu. Pri nas se oblikuje vse, že od samega nastopa na sejmu. Vse je podrejeno dizajnu in smo tega navajeni. Ko pa pogledamo avdio svet, vsako spletno stran, vsak sejem – je bilo vse zelo klasično. Zato smo si rekli, da je tu še veliko prostora in smo začeli najprej s predstavitvenim videom na Kickstarter-ju in slikami, Instagram profilom in vsem, kar sedaj spada zraven. Tako da smo dosegli neko poenotenost. Zelo zanimivo je, da so se tudi pri velikih podjetjih do neke mere glede teh zadev začeli zgledovati po nas.

Sami so nam povedali, da so najeli svojega fotografa in kamermana in odprli račun na Instagramu … Lahko rečem, da so se kar zgledovali po nas, ker smo mlada ekipa in smo res inovativni. Pač v koraku s časom, to je bila naša prednost. Tudi na sejmu smo imeli oblikovan »štant« in vse pri nas zelo izstopa. Vsaj na začetku, saj ta industrija malo spi že kar nekaj let. Vse je res podrejeno samo zvoku. Dizajn je prisoten, a je čutiti, da je bolj sekundarnega pomena.

V tujini se kaj hitro najdejo investitorji ali pa druga podjetja, ki te enostavno kupijo. So tudi do vas že prišla kakšna »nespodobna« povabila ali ponudbe? Oziroma želja za prevzem ali nakup tehnologije?

V bistvu še ne, ker dejansko produkt še ni prišel v polni meri na svetovni trg. Po moje čakajo, da ocenijo potencial in sam odziv trga in potrošnikov. In da na tej osnovi vidijo, ali to deluje ali ne. Realno pa do tega testa v reviji sploh niso vedeli, ali naš gramofon res deluje in ali je izdelek res za »na polico.« Saj super izgleda, samo nihče ni točno vedel in poznal rezultatov testiranja. To pa so podatki, po katerih se ravnajo trgovci in kupci.

VIR: MAG-LEV Audio

Glede na to, da je vaš produkt namenjen svetovnemu trgu, saj je slovenski trg izredno majhen - ali ste naleteli na kakšne težave pri prodoru na svetovni trg, glede na to, da prihajate iz Slovenije?

Ne, mi smo zadovoljni, da delamo v Sloveniji, saj so pri nas relativno nizki stroški glede na firme, ki so bolj na severu ali pa v Ameriki.

Ne, mi smo zadovoljni, da delamo v Sloveniji, saj so pri nas relativno nizki stroški glede na firme, ki so bolj na severu ali pa v Ameriki. Hkrati pa delujemo globalno, saj vse izvažamo v svet. Tako da nam »Made in Slovenia« ne predstavlja nobenih težav, res pa je, da skrbimo, da je čim manj komponent iz Kitajske. Obdržali smo pristne kvalitetne materiale in čim manj plastike, da je to res konkreten produkt in da ga je kaj »za v roke prijet.« Čeprav nas je na koncu to res stalo dražje, saj je gramofon že kar težak. Poskrbeli smo, da je tudi notranjost zelo lepo oblikovana, »pcb« plošča ni klasično zelena, ampak je črne barve. Tudi vse podrobnosti so oblikovane, tako zunaj kot znotraj. Tudi če bo kdo kaj razstavil, mora vse videti lepo. Več kot pol delov je iz Evrope, tukaj pri nas imamo majhne in velike proizvajalce. Tu so nam vsi prišli zelo nasproti, kar je po svoje zelo zanimivo in jih moram kar pohvaliti. Vsi so kar preložili urnike in so nas vrinili v svojo proizvodnjo. Tudi za odlog plačila se je dalo dogovoriti, kar je res super. Ti slovenski proizvajalci so v nas videli določen potencial in imajo radi takšno pozitivno zgodbo. Na Kitajskem pa proizvajamo res le tisto, kar moramo. Vse magnete, saj imajo 98 odstotkov vse rude in z zakonom prepovedan izvoz surove rude. Tudi če ga naročimo v Nemčiji, je dobavni rok 30 dni in vemo, od kod prihaja. Tukaj tako nimamo izbire. Saj smo se pogovarjali še z enimi Slovenci, a mi potrebujemo specifično velikost in je prvo naročilo, če bi kaj hoteli - 5000 kosov. Za nas pa je bilo to zelo težko, ker smo šele testirali napravo in s takimi pogoji ne bi prišli nikamor. Mi je pa všeč, da je cela ekipa slovenska, locirani pa smo v Novi Gorici. Tako so v proizvodnji zaposleni Primorci in smo s tem kar vpeti v lokalno področje.

Torej ste se v svetu vinilk znašli bolj zaradi samega posla kot pa zaradi ljubezni do vinilk in pa glasbe. Dejansko sploh niste generacija vinil plošč?

V bistvu niti ne, ker imamo gramofone tudi doma in tako smo tudi prišli nekako do ideje. Še posebno druga dva iz oblikovalske ekipe sta takšna, da so jima vinilke zelo blizu, tudi od samih staršev. V mlajših letih smo veliko skupaj poslušali gramofone, zato nam je ta tehnika še ostala blizu. Ker pa smo zelo mahnjeni na oblikovanje, smo vedno spremljali tudi razne zgodbe o gramofonih … a vse to je bilo bolj hobi in nikoli nihče ni pomislil na to kot na posel. Zato nam je zelo všeč, da smo se znašli v tem poslu, ker nas ta tehnika že od nekdaj zanima in jo imamo radi, vključno z glasbo.

VIR: MAG-LEV Audio

Se je morda že kakšen tuj glasbenik odzval, da bi imel vaš gramofon doma kot nekaj posebnega ali pa kot razstavni predmet?

V Sloveniji nas je podprl DJ Umek, kar je bilo že takoj na Kickstarterju zelo dobrodošlo. 

Ravnokar nas je na lastno voljo na svojem socialnem mediju delil Ziggy Marley, ki je gramofon videl v izložbi v Švici. Sedaj smo z njim v dogovoru za dostavo posebne edicije gramofona. V Sloveniji nas je podprl DJ Umek, kar je bilo že takoj na Kickstarterju zelo dobrodošlo. Nekaj stvari smo posneli pri njem. Sedaj pa nas je Laibach za izdajo LP-ja dal v svoj film. In tokrat so na našem vrteli svojo ploščo, saj vsakič izberejo enega. Pa tudi Siddharta je predstavila svoj novi LP na našem gramofonu. To nam je izredno dobra podpora. Za tujino, pa ko damo kaj bolj konkretnega ven.

Vse, kar vam sedaj torej še manjka, je torej zgolj to, da ga plasirate na trg v večjih količinah?

S tem smo imeli res največ težav, ker nismo imeli končnega produkta, ki bi ga lahko takoj razposlali naokoli.

Če ocenimo časovnico, od same ideje, zagona na Kickstarterju, nato poskusne proizvodnje in serijske proizvodnje - kako je to potekalo pri vas, lahko na kratko opišete ključna časovna obdobja?

V bistvu je sama ideja nastala v februarju 2016, nato so bili partnerju takoj za, nato smo naredili »preverjanje koncepta« oziroma »proof of concept«, oktobra 2016 smo šli na Kickstarter, decembra pa smo zaključili. Tako smo v manj kot enem letu dobili denar. Do julija 2018 pa je nato potekal ves razvoj in priprava proizvodnje, da smo dobili prve produkte.

To pomeni, da ste v manj kot dveh letih dali na trg popolnoma nov izdelek, kar je tudi v svetovnem merilu izredno kratek čas?

Za tako kompliciran produkt je to kar kratek čas. Pa še za tako malo ekipo, kot smo. Sicer smo vmes nekaj najemali tudi zunanje firme, predvsem za elektroniko, da se je malo pospešila vsa zadeva. Nam se zdi še vedno zelo hiter proces, vendar pa na Kickstarterju že komaj čakajo, da jih dobijo. Leto in pol čakanja za kupce ni malo. Eno leto je še šlo, nato pa so že neučakano pošiljali elektronska pisma.

VIR: MAG-LEV Audio

So vam kupci sporočili tudi kakšne posebne želje za barvnimi kombinacijami, glede na to, da ste oblikovalci in da kupujejo (tudi) oči?

Začeli smo z lesenim, ki je tudi v samem videju. Nato smo dodali še črnega in določene podrobnosti naredili zlate (na primer noge). Določene komponente pa se lahko dobijo še srebrne. Ko pa smo dosegli oziroma presegli mejo na Kickstarterju, pa smo dali še nekaj na izbiro. Tako smo predstavili še belega s srebrnimi deli. S tem pokrijemo nekako vse interjerje, malo z lesenim, nato s klasičnim črnim in še z belim.

Če bi se kakšen svetovno znani glasbenik obrnil na vas z željo, da bi imel rumenega ali rožnatega, ali bi ga lahko naredili?

Zagotovo bi ga lahko, je pa čisto odvisno, kdo bi se obrnil na nas in kaj bi to pomenilo. Kakšno posebno izvedbo narediti ni poseben problem, saj sami nadziramo celotno proizvodnjo. Tako, da z veseljem, če do česa takega pride. Kakor sem omenil, smo v takem dogovarjanju trenutno z Ziggy Marleyem.

Damir Islamović | VIR: Insajder.com

Glede na to, da prihajate tudi na ameriški trg, kjer je glasbena industrija izredno močna verjetno, ni nemogoče, da bi si določena zveneča imena lahko omislila kakšno posebno izvedbo vašega gramofona?

Zagotovo bi, saj bi bila za nas to tudi velika reklama. Zato nam ni problem narediti tudi nekaj zelo specifičnega, če je za tem kakšna zanimiva zgodba za javnost. Da pa bi serijsko izdelovali veliko različic za klasične kupce, pa sem nam ne zdi primerno. Hočemo pač obdržati tudi neki svoj videz, svoj imidž. Niti pri lučki nismo šli v RGB, da bi spremenili barve. Ker to pripelje v druge vode, nato izdelek lahko postane nekakšen »gadget« in preveč izgubi na resnosti in tudi na ceni. Nek videz proizvoda, »brand image«, je vseeno potrebno držati. Vsaj generalno gledano. Drugo pa so posebne edicije.

Vaš posel je dejansko globalen. Kako potemtakem gledate na dvigovanje carin in trgovinske vojne, do katerih prihaja in ali to kaj vpliva na vas?

Do neke mere smo že v startu oblikovali produkt in z avdio dizajn vidika in tudi s finančne strani. Večja carina bi bila, če bi gramofon vseboval predojačevalec. Ker je to pač takšna tehnika in je pač carinska tarifa, odvisna tudi od tega. Zato in zaradi oblikovanja ter tudi zaradi zvoka in vsega, kar spada zraven, teh komponent pač ni v sami osnovni napravi. O tem smo razmišljali že ob samem začetku. Na primer, na Kickstarterju je tudi bil gramofon, ki je vseboval vse to in še 3 W zvočnike, a to ni bila naša smer in prav smo se odločili, da gremo v višji razred. Tako je že tukaj razlika, kaj prinašajo ti novi zakoni in ukrepi - to pa bo potrebno spet podrobno preučiti v prihodnje.

VIR: MAG-LEV Audio

Ali je vaša prednost morda v tem, ker ste gledali na popolnoma na vsako podrobnost in ne le na proizvod kot na idejo, ki naj bi na Kickstarterju prinesla uspeh? Veliko ljudi ima namreč neko zanimivo idejo in bi želeli na tak način zbrati sredstva, a žal ne vidijo cele »ledene gore« in kaj to potegne za seboj? Na primer zakonodajo, carine, transport, potne stroške …

Zato pa je zelo dobro prej malo povprašati in se pozanimati. Pri nas si je vsak nekaj pogledal in prebral. Ker imamo veliko izkušenj s Kickstarterjevo platformo, vemo, da če daš 10 barv na voljo, boš imel nato veliko težav in logistično to ni enostavno izpeljati. Takšne stvari smo imeli v glavi že na začetku, da omejimo možnost zapletov in ovir. Tako smo že na začetku razmišljali o proizvodnih procesih. Prej smo vse skupaj tudi zaščitili in vložili patent, še predno smo zadevo javno objavili. Tu so nam pretekle izkušnje prišle zelo prav. Tako smo imeli vse več ali manj pokrito. Res pa je, da se razvoj takega produkta nenehno nadaljuje. Nekaj popraviš, nato pa se to lahko tudi zavleče. Ker pa nimamo veliko delov iz Kitajske, to ni kitajski proizvod in je to tudi drugače obravnavano.

Koliko je bila za vas pomembna prava ekipa, saj sama ideja lahko pride od ene osebe, vendar je zgolj ekipa verjetno lahko tista, ki je sposobna tako izvirno idejo tudi realizirati?

Mi smo ekipa, sestavljena iz zelo raznovrstnih posameznikov, tako po izobrazbi, kot po letih in izkušnjah. In prav zato se lepo dopolnjujemo.

V bistvu nam je to pomenilo največ. Mi trije smo bili prej »studio Desnahemisfera«, dva še vedno vodita ta studio, ostali pa so bili iz »Topsol-a«. Mi smo bili iz oblikovalskega studia, oni pa so imeli prej sončne elektrarne in še neke druge posle. So malo starejši del ekipe, mi pa malo mlajši. Pred tem smo imeli kar težave s starejšimi poslovneži, ker nam niso zaupali ali pa nas razumeli. In ta medgeneracijski preskok mora najprej uspeti, najprej je treba doseči medsebojno zaupanje, da bi podjetje lahko uspelo. Tu smo se zelo dobro ujeli in obe ekipi sta super. Mi smo bili zadolženi za oblikovanje in Kickstarter, oni pa sedaj bolj za razvoj in vodenje proizvodnje in vse odlično deluje. Vsak ve, kako zelo je pomembna druga stran. Med nami obstaja medsebojno spoštovanje. Običajno pa je ravno obratno. Mi smo ekipa, sestavljena iz zelo raznovrstnih posameznikov, tako po izobrazbi, kot po letih in izkušnjah. In prav zato se lepo dopolnjujemo.