REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Potrjeno: uprava Petrola zamenjana zaradi nestrokovnosti in zgrešenih načrtov za megalomansko zadolževanje

Potrjeno: uprava Petrola zamenjana zaradi nestrokovnosti in zgrešenih načrtov za megalomansko zadolževanjeBerločnik in megalomanski načrti za Petrol

Čeprav so teorije o različnih ozadjih zamenjav vodstev podjetij zelo privlačne, se je včasih potrebno soočiti tudi s preprosto resnico, da imajo takšne zamenjave velikokrat tudi povsem racionalne in razumljive razloge, ki nimajo ničesar skupnega z raznimi teorijami zarot.

Naše poročanje o tem, da je v ozadju zamenjave Petrola predvsem nestrokovnost dosedanjega vodstva Petrola se je zato pokazalo kot točna tudi ob zadnji skupščini delničarjev Telekoma.

Nekdanja uprava Petrola pod vodstvom Tomaža Berločnika je namreč, kot je bilo mogoče slišati na skupščini, izgubila zaupanje nadzornega sveta zaradi malomarnosti in nestrokovnosti pri pripravi gradiv o načrtih za obdobje 2020-2022.

Uprava je klub opozorilom nadzornega sveta k vsaki verziji gradiva predložila napačne projekcije zadolžitve, nepojasnjene investicije in napačne izračune neto dolga.

Delničarji družbe Petrol so tako na izredni skupščini dobili podrobnejša pojasnila nadzornega sveta o sporazumnem odhodu uprave Tomaža Berločnika, ki pa so identična tistim o katerih smo v Insajderju poročali že 29. oktobra letos.

»Uprava je klub opozorilom nadzornega sveta k vsaki verziji gradiva predložila napačne projekcije zadolžitve, nepojasnjene investicije in napačne izračune neto dolga,« je povedal namestnik predsednice nadzornega sveta Petrola Sašo Berger.

Berločnikova uprava je predvidela okoli 900 milijonov evrov zadolžitve (400 milijonov evrov več od predvidne v strategiji), od tega bi 150 milijonov evrov predstavljala izdaja podrejenega dolga. Nadzorniki so ugotovili, da zadolžitev s podrejenim dolgom, če bi bili izračuni pravilni, ne bi bila potrebna.

Računalnik, euro denar

Nadzorniki so tudi ocenili, da predvideno povečanje poslovanja kot posledica investicij in prevzemov ni bilo tolikšno, da bi opravičevalo načrtovano zvišanje dolga.

Že konec oktobra smo tudi ocenili, da v tej zgodbi vsekakor ni nepomembno in ni bilo v prid nekdanjemu predsedniku uprave Petrola Tomažu Berločniku (ki je decembra lani kupil četrtinski delež firme Competo), tudi njegovo sodelovanje pri kadrovanju na Telekomu.

Obenem naj bi bil prav Tomaž Berločnik tisti, ki naj bi po poročanju RTV SLO na predlog nekdanje nadzornice Telekoma Lidije Glavina preko Competa poskrbel, da je odstopljenega Rudolfa Skobeta nasledil »primeren« kader.

Nadzorniki so tudi ocenili, da predvideno povečanje poslovanja kot posledica investicij in prevzemov ni bilo tolikšno, da bi opravičevalo načrtovano zvišanje dolga.

Prav Competo je na koncu »poiskal« novega predsednika uprave Telekoma, ki jo od letošnjega septembra vodi Matjaž Merkan, ki pa je kmalu odstopil, menda zaradi nesposobnosti oziroma »osebnih razlogov.«

Znano je tudi, da Tomaž Berločnik spada v omrežje Boruta Jamnika, ki je nadziral delo Rudolfa Skobeta, prejšnjega predsednika uprave Telekoma.

Omrežje Boruta Jamnika pa si je, zaradi spornih poslov v preteklosti, zelo prizadevalo na čelo Telekoma spraviti svojega človeka.

Ob tem smo ocenili, da je uprava Petrola želela zadolžiti Petrol za celo preko milijarde evrov.

Uradne številke, predstavljene na seji so bile samo malenkost drugačne: Berločnikova uprava je, kot smo že zapisali, predvidela okoli 900 milijonov evrov zadolžitve (400 milijonov evrov več od predvidne v strategiji), od tega bi 150 milijonov evrov predstavljala izdaja podrejenega dolga.

Borut Jamnik, NKBM, Apollo
Borut Jamnik, NKBM, Apollo

V ljubljanskih finančnih kuloarjih je bilo mogoče že oktobra slišati, da je Berločnik želel s takšno politiko zadolževanja narediti uslugo Borutu Jamniku, prvemu človeku Modre zavarovalnice.

»Predvidena zadolženost po strategiji naj bi bila 500 milijonov evrov, uprava pa bi Petrol zadolžila za še enkrat več. In ne samo to: uprava pod taktirko Tomaža Berločnika naj se ne bi zadolžila samo pri bankah, ampak je menda predlagala podrejeno zadolževanje,« smo ocenili oktobra, takoj po zamenjavi vodstva.

To pa je bilo sedaj potrjeno tudi na skupščini delničarjev Petrola.

Prav zato je bila zamenjava uprave Petrola edina pot, da se megalomanski ekonomski politiki Petrola, ki bi lahko privedla do resne gospodarske škode – pristrižejo peruti.

Zamenjava uprave Petrola edina pot, da se megalomanski ekonomski politiki Petrola, ki bi lahko privedla do resne gospodarske škode – pristrižejo peruti.  

Vlada je imela ob tem tudi vso podlago, da pojasnila ne zahteva samo od SDH, pač pa tudi od Boruta Jamnika.

Vendar se to ni zgodilo, čeprav so nadzorniki načrte uprave v oktobru obravnavali na štirih sejah.

Razlog za večkratne seje pa je bilo po Bergerjevih besedah malomarno pripravljeno gradivo in iztekajoči se roki za oddajo zavezujočih ponudb za prevzem določenih podjetij.

Berger je poudaril, da je bil pristop uprave »nestrokoven in malomaren« in da nadzorniki na podlagi predloženih gradiv niso mogli odločati.

Za sklenitev sporazuma o predčasnem prenehanju mandata so se odločili, ker bi morebitni dolgotrajni sodni postopki in nepredvidljiva sodna praksa vplivali na ugled družbe, ki bi lahko utrpela škodo.

Petrol

Po njegovih zagotovilih je nadzorni svet o sporazumnem odhodu odločil soglasno.

»Nadzorni svet je odreagiral strokovno, neodvisno, pošteno in brez vplivov oz. pritiskov ter na podlagi gradiv in izključno v dobro družbe,« je zatrdil Berger.

Nekdanja uprava Petrola je zavrnila navedbe nadzornikov o nestrokovnostih in napačnih ter pomanjkljivih gradivih za nadaljnje projekte in razhajanja priznavajo izključno glede »nadaljnje strategije družbe«.

Nadzorni svet je ob sklenitvi sporazuma z nekdanjo upravo vodila Nada Drobne Popović, ki ostaja tudi na mestu predsednice uprave Petrola.

Delite članek