REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Uprava Petrola želela zadolžiti podjetje za preko milijardo evrov, z njeno zamenjavo preprečena gospodarska škoda

Uprava Petrola želela zadolžiti podjetje za preko milijardo evrov, z njeno zamenjavo preprečena gospodarska škodaBerločnik, Jamnik in Petrol

Menjava uprave Petrola je v Sloveniji sprožila veliko različnih ugibanj in komentarjev. Nekaj novih informacij v zvezi s tem podaja spletna stran Topnews.si, ki si zastavlja vprašanje, kaj je bilo usodno za (zdaj že nekdanjo) upravo Petrola?

Kot možnosti našteva »posel v Rusiji z ruskim tajkunom pod sankcijami ZDA Viktorjem Vekselbergom, napovedani prevzem in preplačilo Croduxa v lasti hrvaškega generala iz operacije 'Nevihta' Ivana Čermaka ali gradnjo nove poslovne stavbe za 60 milijonov evrov

Uradnih informacij o bistvu razhajanj v vrhu Petrola sicer ni, kajti zaradi zaveze k molčečnosti prva nadzornica Nada Drobne Popović ostaja skrivnostna in navaja le, da so se »z upravo sporazumno dogovorili o prekinitvi mandata zaradi nestrinjanja pri izvajanju sprejete strategije

Ena od napak predsednika uprave Petrola Tomaža Berločnika naj bi bila napoved gradnje novega, 'futurističnega' središča Petrola.

Ena od napak dosedanjega predsednika uprave Petrola Tomaža Berločnika naj bi bila napoved gradnje novega, »futurističnega« središča Petrola. Maksimalna cena bi lahko znašala 60 milijonov evrov, zaradi napovedi o gradnji nove poslovne stavbe pa so se v medijih pojavili zapisi o tem, kako si šef Petrola Tomaž Berločnik »zida spomenik.«

Kot drugo napako lastnik Topnews.si in novinar Vladimir Vodušek ter njegovi sogovorniki vidijo v prevzemu hrvaškega energetskega podjetja Crodux v lasti hrvaškega generala iz operacije 'Nevihta'.

Lastnik Croduxa je znani hrvaški general Ivan Čermak, ki ima že vrsto let pomembno vlogo na hrvaškem trgu z naftnimi derivati. Leta 2013 je za sto milijonov evrov kupil 63 bencinskih servisov avstrijskega OMV, v tekmi za nakup pa premagal tudi Petrol.

Petrol

Lastnik Croduxa, nekdanji hrvaški general Ivan Čermak bi zdaj - v primeru prevzema s strani Petrola - spravil v žep najmanj 300 do 400 milijonov evrov. Prevzem Croduxa naj bi namreč Petrol stal dobre pol milijarde evrov, kar pa je bilo za nadzornike očitno nesprejemljivo.

Kot je marca letos pisal spletni portal Siol je bil pred tem Čermak lastnik energetske družbe Tifon, ki jo je leta 2007 prodal madžarskemu Molu. Vmes, leta 2011, ga je sicer haaško kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) oprostilo obtožb za vojne zločine.

V diplomatski formulaciji, da je »prišlo do pomembnega razhajanja med upravo in nadzornim svetom Petrola pri izvajanju sprejete strategije, kar je bil tudi vzrok za sporazumno prekinitev mandatov članom uprave,« Vodušek zazna obrise preveč širokopoteznih poslov uprave pod taktirko Tomaža Berločnika.

Po navedbi nekaterih virov naj bi Berločniku očitali prav predimenzionirano milijardno investicijsko politiko.

Po navedbi nekaterih virov naj bi Berločniku očitali prav predimenzionirano milijardno investicijsko politiko, za 240 do 270 milijonov evrov preplačil nakupov podjetij, sumljive projekte na Hrvaškem domnevno povezane z nakupi Croduxa, in predrago selitev v novo upravno stavbo.

Skupina Petrol je od hrvaške naftne družbe Crodux že odkupila del njene energetske dejavnosti, kot so prodaja naravnega plina, ki naj bi ga kupil Geoplin v večinski lasti Petrola, utekočinjenega naravnega plina in električne energije.

Posel naj bi bil v skladu s strategijo, ker v Petrolu vseskozi iščejo nove priložnosti.

»Glede na to, da na hrvaškem trgu že nastopamo kot prodajalec utekočinjenega naravnega plina in električne energije, smo v Croduxovem poslovanju s plinom in električno energijo prepoznali potencial za širitev naše mreže in nadgradnjo ponudbe,« so letos pomladi posel pojasnili v Petrolu.

Marjan Šarec, Dmitrij Medvedjev, Sergej Lavrov in Rusija
Marjan Šarec in Dmitrij Medvedjev, Pobuda treh morij, Kremelj.

Uprava Petrola je v skladu s strategijo načrtovala nakupe treh energetskih podjetij na Balkanu. Za to bi se morala družba zadolžiti in izdati petletne obveznice.

Kot je ob zamenjavi na vrhu Petrola poročala TV Slovenija, je »eden izmed nadzornikov ugotovil, da bi morala biti obveznica štiriletna« in, da je »nastala razlika v znesku 150 milijonov evrov«; kar naj bi bilo za nadzornike preveč in zato naj bi izgubili zaupanje v upravo.

Informacija o razliki v višini 150 milijonov evrov pa je, po naših informacijah, zelo verjetno povezana s preplačilom pri prevzemu Croduxa, ne pa z zadolževanjem Petrola za več kot pol milijarde evrov na sekundarnem trgu.

Tretji posel, ki je bil v javnosti popolnoma spregledan, pa se je zgodil ob nedavnem obisku slovenske delegacije pod vodstvom Marjana Šarca v Rusiji. To je podpis pogodbe s podjetjem T plus v Moskvi o sodelovanju pri projektih optimizacije sistemov za daljinsko ogrevanje v Rusiji.

Sankcije ZDA niso enake sankcijam OZN, saj vsako enostransko dejanje Washingtona ni že enako ukrepom »mednarodne skupnosti«, kot to naivno ocenjujejo nekateri na slovenski politično-komentatorski sceni.

Gre za podjetje ruskega oligarha Viktorja Vekselberga zoper katerega so ZDA razpisale sankcije.

Kot je pred nedavnim pisala revija Reporter, Viktor Vekselberg ni navaden ruski oligarh, saj ima v ZDA zamrznjeno premoženje.

Toda pri tem je potrebno vedeti, da se politika ZDA in ameriškega Ofcama že bistveno razlikuje od politike EU.

ZDA so (zaradi Airbusa) pravkar uvedle sankcije tudi EU, EU in Rusija ter Kitajska pa imajo ne samo zoperstavljene, pač pa tudi komplementarne interese.

Sankcije ZDA niso enake sankcijam OZN, saj vsako enostransko dejanje Washingtona ni že enako ukrepom »mednarodne skupnosti,« kot to naivno ocenjujejo nekateri na slovenski politično-komentatorski sceni.

Končno EU ostro nasprotuje sankcijam ZDA proti Iranu, ki jih je sprožila prav Bela hiša kljub temu, da se je Teheran držal vseh svojih obveznosti. Sankcije ZDA, usmerjene proti Rusiji so zato vsaj deloma tudi izraz hegemonistične politike sile, ki je EU seveda ne podpira.

Čermak in Vekselberg
Ivan Čermak in Viktor Vekslberg

Tudi Nada Drobne Popović, ki je po odstopu treh članov uprave prevzela vodenje Petrola, je že ostro zanikala informacije, da naj bi bili v ozadju ruski interesi po prevzemu Petrola. Nada Drobne Popović hkrati poudarja, da so očitki o ruskih interesih dezinformacija.

»To odločno zanikam, gre za dezinformacijo. Družba SIJ Acroni, skupina SIJ, se ukvarja z jeklarsko industrijo. To ni industrija, kamor bi mi sploh lahko zašli oziroma imeli dovolj znanja, kadra in interesa,« je glede namigov, da so v ozadju ruski interesi, dejala Nada Drobne Popović, ki je sicer finančna direktorica SIJ-a Acronija.

Nada Drobne Popović, ki je po odstopu treh članov uprave prevzela vodenje Petrola, je že ostro zanikala informacije, da naj bi bili v ozadju ruski interesi po prevzemu Petrola.

V tej zgodbi vsekakor ni nepomembno in ni bilo v prid nekdanjemu predsedniku uprave Petrola Tomažu Berločniku (ki je decembra lani kupil četrtinski delež firme Competo), je bilo njegovo sodelovanje pri kadrovanju na Telekomu.

Obenem naj bi bil prav Tomaž Berločnik tisti, ki naj bi po poročanju RTV SLO na predlog nekdanje nadzornice Telekoma Lidije Glavina preko Competa poskrbel, da je odstopljenega Rudolfa Skobeta nasledil »primeren« kader.

Prav Competo je na koncu »poiskal« novega predsednika uprave Telekoma, ki jo od letošnjega septembra vodi Matjaž Merkan.

Nobena skrivnost ni, da Tomaž Berločnik spada v omrežje Boruta Jamnika, ki je nadziral delo Rudolfa Skobeta, predsednika uprave Telekoma.

Borut Jamnik, NKBM, Apollo
Borut Jamnik in sklad Apollo, ki je zelo poceni, mnogi menijo, da tudi daleč pod realno ceno, prevzel NKBM.

Omrežje Boruta Jamnika pa si je, zaradi spornih poslov v preteklosti, zelo prizadevalo na čelo Telekoma spraviti svojega človeka, ocenjuje Vodušek.

Prav te navedbe so tiste, ki so še najbližje pravim razlogom za zamenjavo v Petrolu.

Toda po informacijah dobro obveščenih virov blizu uprave Petrola, je pravi razlog odhoda uprave precej bolj resen.

Uprava naj bi Petrol namreč zadolžila za preko 1 milijarde evrov.

V ljubljanskih finančnih kuloarjih je mogoče slišati, da je Berločnik želel s takšno politiko zadolževanja narediti uslugo Borutu Jamniku, prvemu človeku Modre zavarovalnice.

Predvidena zadolženost po strategiji naj bi bila 500 milijonov evrov, uprava pa bi Petrol zadolžila za še enkrat več. In ne samo to: uprava pod taktirko Tomaža Berločnika naj se ne bi zadolžila samo pri bankah, ampak je menda predlagala podrejeno zadolževanje.

V ljubljanskih finančnih kuloarjih je mogoče slišati, da je Berločnik želel s takšno politiko zadolževanja narediti uslugo Borutu Jamniku, prvemu človeku Modre zavarovalnice.

To pa pomeni, da je bila zamenjava uprave edina pot, da se megalomanski ekonomski politiki Petrola, ki bi lahko privedla do resne gospodarske škode – pristrižejo peruti.  

Če obstaja povezava med predlaganim načinom zadolževanja, Petrolom in Jamnikom, potem lahko vlada res preneha s tarnanjem, da ni sodelovala pri zamenjavi Petrolove uprave.

Naj poleg SDH vlada zahteva pojasnila še od Boruta Jamnika in tako bodo vsi odgovori - na dlani.