sobota, 23. november 2024 leto 29 / št. 328
Maščevanje se najbolje servira hladno: Delnice na borzah strmoglavile, na newyorški začasno ustavili trgovanje
Trgovanje na newyorški borzi so v ponedeljek začasno ustavili, potem ko so indeksi padli za 7 odstotkov zaradi odziva na naftno vojno med članicami »razširjenega« OPEC-a.
Rusija se namreč ne želi več držati omejitev trgovanja, v odgovor na to pa je Savdska Arabija ponudila od 6 – 8 dolarjev popusta na sodček nafte in napovedala povečanje proizvodnje - vse to pa ob zmanjšanjem povpraševanju nafte.
Rusija se je v bistvu odzvala na ameriško sankcioniranje vseh podjetij, ki gradijo rusko-evropski Severni tok 2.
Russia steps up its price war with Saudi Arabia by warning it can raise oil production, while also saying further cooperation with OPEC is possible https://t.co/P1ctxditxr
— Bloomberg (@business) March 10, 2020
Obenem je udarila po ameriških proizvajalcih nafte iz skrilavcev, ki predstavljajo konkurente Rusiji - pa tudi Savdski Arabiji.
To je cene nafte pognalo tudi za 30 odstotkov navzdol.
Dodatne strahove je vzpodbudil razmah koronavirusa in posledice, ki jih to prinaša.
Ob začetnem trgovanju je indeks Dow Jones padel za kar 1900 točk ali 19 odstotkov, podobno pa se je zgodilo tudi v Aziji in Evropi.
Pri tem je zadnji podoben primer bil iz današnjega zornega kota »majhen« padec pred mesecem dni, ko je Dow Jones padel za »samo« 600 točk.
Takrat je ameriški predsednik dejal, da ne želi narediti nič, kar bi lahko vznemirilo trge.
Toda očitno trge vznemirjajo vsakodnevna predavanja Donalda Trumpa o tem, kako je koronavirus zgolj »lažna novica«, ki so si jo izmislili demokrati.
Cena nafte se je na koncu ustalila na okoli 20 odstotkov nižji ravni kot doslej, investitorji pa iščejo rešitev predvsem v državnih obveznicah.
Index S&P je prav tako padel za okoli 7 odstotkov.
Russia shocked the world last week by blowing up its shaky alliance with OPEC. Moscow's refusal join with the cartel is aimed in part at drowning US shale oil companies that rely on higher prices in a sea of cheap crude. https://t.co/8nB6oMmF2t
— CNN Business (@CNNBusiness) March 10, 2020
Svetovne borze pretresajo tudi novice iz Italije, kjer je 16 milijonov ljudi že v karanteni.
Gospodarstveniki ocenjujejo, da bi to državo, ki je visoko zadolžena, lahko potisnilo še globje v recesijo.
Zastavlja se tudi vprašanje, zakaj nizke cene nafte za investitorje niso predstavljale odlične novice.
Na prvi pogled se zdi poceni nafta kot odlična priložnost, toda v resnici ni tako.
Russia has now decided to sacrifice OPEC+ to stop U.S. shale producers and punish the U.S. for messing with #NordStream2. Playing chess with Putin demands Trump to at least know what chess is...which he obviously doesn't.
— Mats Nilsson (@mazzenilsson) March 10, 2020
Payback is a bitch.#säkpolhttps://t.co/7fXre4FFHN pic.twitter.com/RTslyKlhf0
»Poceni nafta je ena stvar, super poceni pa nekaj povsem drugega,« opozarja John Kilduff iz podjetja Again Capital.
»Delniški trg opazuje ceno nafte kot kanarčka v premogovniku, ki opozarja na dvojni udarec, ki ga povzročata tako zmanjšane potrebe po transportu in brezobzirna cenovna vojna med glavnimi proizvajalci nafte, to pa bo privedlo do resnih izgub med ameriškimi in kanadskimi proizvajalci nafte.«
Proizvajalci nafte iz skrilavcev naj bi bili ob tem tudi zelo zadolženi.
In sedaj bomo videli, ali jim bo na pomoč priskočila ameriška država.
Očitno je, da Putin računa na to, da lahko Rusija z nizkimi cenami nafte in dovolj velikimi deviznimi rezervami ter velikimi rezervami zlata vzdrži dalj časa, kot ameriški proizvajalci, ki nafto pridobivajo z nevarnim »frackingom.«
As Oil price falls to $30 a barrel and Saudi threatening to pull out of OPEC & flood the market with their oil, this is no time to banish Sanusi out of circulation, no time to allow another country poach Okonjo-Iweala, infact, this is no time to have an illiterate as President.
— Henry Shield (@henryshield) March 10, 2020
Vsekakor pa več časa, kot še okoli osem mesecev, kolikor je še ostalo do ameriških volitev.
V časih kot so ti, lahko sicer mirno vodstvo naredi čudeže, piše Vanity Fair, toda v ZDA je na nesrečo vseh sedaj na oblasti Donald Trump, ki je samo danes izstrelil celo serijo tvitov, v katerih se je norčeval iz koronavirusa, ga primerjal z gripo, pripisoval dvigovanje panike »lažnim novicam« in njegovim političnim nasprotnikom in podobno.
Med drugim je napadel celo guvernerja New Yorka Andrewa Cuoma in ga obtožil, da je virus uporabil kot »politično orožje.«
You are a stupid, stupid man.
— The Hoarse Whisperer (@HoarseWisperer) March 9, 2020
Ob vsem skupaj se v Beli Hiši in Zveznih rezervah ne strinjajo tako o vzrokih za krizo kot o tem, kaj bi bilo potrebno sploh storiti.
Vse kaže, da je Vladimir Putin, voditelj Rusije, ki si je medtem več let pridno nabirala devizne rezerve, izbral pravi trenutek, da predvsem ZDA še pred novembrskimi volitvami pripravi resne preglavice.
Znano je, kako zelo Trumpa skrbi stanje na borzi, današnje dogajanje pa je za ameriškega predsednika zagotovo najhujša nočna mora.
Stock markets crash and Trump, of course, seems preoccupied with his own petty grievances and conspiracy theories https://t.co/n5rV52gWle
— Michael Calderone (@mlcalderone) March 9, 2020
Maščevanje se najbolje servira hladno in v tem je ruski predsednik očitno res velemojster.
Donalda Trumpa ni odnesla ustavna obtožba.
Vse kaže, da ga bo z gospodarskimi problemi odstavil tisti, ki ga je tudi nastavil - Vladimir Putin.
"Looking too closely at the...OPEC breakdown might miss the point. This looks like a truly historic juncture, the kind that comes along only every few decades, as international financial order shifts."https://t.co/YK9Q89rV6n#OOTT #oilandgas #oil #WTI #CrudeOil #fintwit #OPEC
— Art Berman (@aeberman12) March 10, 2020
Ob tem pa vplivni New York Times dodaja še svojo interpretacijo dogodkov; po njej je glavni povzročitelj krize pravzaprav Mohamed bin Salman, prestolonaslednik in de facto vladar Savdske Arabije.
Ko Rusija ni želela sodelovati pri novem zmanjševanju proizvodnje, naj bi se odzval z dodatnimi popusti na prodajo nafte in tako ravnal nepredvidljivo, kot že velikokrat.
Pri tem bo tako ruska kot savdijska poteza imela tudi negativne posledice - Savdska Arabija je imela še pred nekaj leti 740 milijard dolarjev rezerv, danes jih ima (tudi zaradi petletne, neuspešne vojne v Jemnu, ki je povzročila humanitarno katastrofo) še 500, ob razprodaji nafte pa se bo ta vsota še hitro zmanjševala.
Pri tem Savdska Arabija, za razliko od Rusije nima veliko drugih virov prihodkov.
Rusija si je po drugi strani prav tako nabrala okoli 570 milijard dolarjev rezerv in lahko vzdrži nizke cene ob povečanju proizvodnje nafte, kar si želijo tudi ruska naftna podjetja.
Vendar bo tudi ta politika hitro praznila ruski državni proračun, hkrati pa bo močno škodila številnim zaveznikom Rusije - na primer Venezueli ali Iranu.
In celo Donald Trump v tej vojni, ki sicer povzroča padanje delnic, vidi nekaj dobrega - nižjo ceno nafte za potrošnike, kar je prav tako zahteval sam.
How #Saudi Arabia’s Oil-Price War Could Backfire - WSJ #OPEC #OOTT #Russia https://t.co/kzHb5b3aEF
— Summer Said (@summer_said) March 10, 2020
Zato vseh posledic najnovejše naftne vojne v tem trenutku še vedno ni mogoče predvideti.
Bodo pa, vsaj za nekaj časa, koristi od tega imeli lastniki večjih, starejših vozil, ki so bolj požrešna in pokurijo več bencina ali dizelskega goriva.
Kar pa znova ni dobra novica za naše okolje in klimatske spremembe.