REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Propad dogovora v OPEC+ sprožil cenovno vojno: Bo cena nafte še letos zgrmela na samo 20 dolarjev za sodček?

Propad dogovora v OPEC+ sprožil cenovno vojno: Bo cena nafte še letos zgrmela na samo 20 dolarjev za sodček?

Države skupine Opec+, v kateri so poleg članic kartela še druge večje proizvajalke črnega zlata, se na Dunaju niso dogovorile o dodatnem rezu v proizvodnjo.

Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) je sicer predlagala znižanje proizvodnje nafte za 1,5 milijona 159-litrskih sodov dnevno.

Organizacija je rez v proizvodnjo predlagala predvsem kot odgovor na širjenje koronavirusa po svetu, ki znižuje povpraševanje po nafti.

S predlogom pa se niso strinjali v 10 proizvajalkah pod vodstvom Rusije.

Poleg neuspelega dogovora o omejitvi proizvodnje pa se Opec+ ni dogovoril niti o podaljšanju že veljavnega ukrepa o 2,1-milijonskem rezu proizvodnje dnevno.

Ta omejitev se izteče konec meseca.

Sanusi Barkindo, generalni sekretar OPEC-a
Generalni sekretar OPEC-a Mohammed Sanusi Barkindo (levo), savdski energetski minister Abdulaziz bin Salman (v sredini) in ruski energetski minister Alexander Novak (desno). Vir: Twitter

To pa bi lahko sprožilo cenovno vojno proizvajalk, ki se bo končala s padanjem cen.

Nizke cene so sicer še posebej problematične za nekatere države, v katerih proizvodnja nafte predstavlja velik delež BDP-ja, na primer v Rusiji, Venezueli ali Iranu, toda prav to je nevarna prihodnost, ki jo s seboj prinaša razmah koronavirusa po svetu.

Ne gre namreč samo za neposredne posledice bolezni, pač pa za to, kako te posledice vplivajo na pričakovanja ljudi.

Število potovanj in javnih dogodkov upada, transport se zmanjšuje, potrošnje je zaradi ustavljenih tovarn vse manj - to pa povzroča manjše povpraševanje po nafti, opozarja CNBC.

Cene nafte so od začetka leta že nižje za 30 odstotkov, toda to je očitno šele začetek pocenitev.

To bo imelo velikanske geopolitične posledice. Padec cen bo velika vzpodbuda za neto potrošnike. Katastrofalno pa bo za neuspešne, propadle kleptokracije.

Vse to lahko že vidimo na svetovnih trgih.

Takoj, ko je novica o neuspehu Opeca+ dosegla medije, je cena ameriškega Brenta padla na 45,27 dolarja za sodček, kar je 9 odstotkov manj kot prej, cena nafte West Texas Intermediate pa je padla za več kot 10 odstotkov.

To pa bi po ocenah analitikov lahko povzročilo pravo cenovno vojno.

»V letu 2020 prihaja nafta za 20 dolarjev,« je ocenil Ali Khedery, nekdanji svdetovalec naftnega podjetja Exxon za Bližnji vzhod in danes predsednik uprave Dragoman Ventures.

»To bo imelo velikanske geopolitične posledice. Padec cen bo velika vzpodbuda za neto potrošnike. Katastrofalno pa bo za neuspešne, propadle kleptokracije v Iraku, Iranu, kar bi se lahko spremenilo v eksistencialni dvojni udarec, če bo prišlo še istočasno z novim virusom COVID-19

Nafta, Venezuela, ZDA

Že zdaj se pričakuje dnevno povečanje proizvodnje nafte Savdske Arabije z 9,7 na 10 milijonov sodčkov nafte dnevno.

Mnogi to povečanje proizvodnje ocenjujejo kot »napoved vojne« s strani Savdske Arabije, ki bo ponujala velike popuste za nafto.

Strategija Savdske Arabije in Rusije je očitno usmerjena na to, da državi zadržita svoj delež trga za ceno stabilizacije trga pri višjih cenah nafte.

In ker bo iztekel moratorij na omejitev proizvodnje nafte, lahko s 1. aprilom Savdska Arabija poveča proizvodnjo na kolikor želi - vse do 12,5 milijonov sodčkov dnevno, kar je maksimalna kapaciteta te države.

Tudi ruski minister za energijo Alexander Novak je dejal, da bodo od 1. aprila naprej v Rusiji pričeli »delati brez omejitev kvot, ki so veljale pred tem.«

Kot ocenjuje analitik Edward Bell, bi lahko bil rezultat »presenetljiv obrat pri že pričakovanem zmanjševanju proizvodnje zaradi zmanjšanja porabe, ki jo je povzročil izbruh Covid-19.«

Strategija Savdske Arabije in Rusije je očitno usmerjena na to, da državi zadržita svoj delež trga za ceno stabilizacije trga pri višjih cenah nafte.

In ker je dnevna proizvodnja bližnjevzhodnih in afriških držav okoli 2 miljona sodčkov dnevno manjša kot na vrhuncu leta 2018, imajo proizvajalci veliko prostora za dodatno proizvodnjo in s tem za zmanjševanje cen.

Dobra je, da bosta dizelsko gorivo in bencin kmalu še bolj poceni. Tudi v Sloveniji. Slaba novica pa je, da bomo zaradi karanten in zaprtih območij - komajda kam lahko sploh še potovali.

Pri tem pa letos in v naslednjem letu na trg prihajajo tudi nove količine nafte z novih polj na Norveškem in še nekaterih držav sveta.

Kar pomeni, da nam epidemija koronavirusa ob eni slabi prinaša tudi eno dobro novico.

Dobra je, da bosta dizelsko gorivo in bencin kmalu še bolj poceni.

Tudi v Sloveniji.

Slaba novica pa je, da bomo zaradi karanten in zaprtih območij - komajda kam lahko sploh še potovali.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek