REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Predsednik Irana: ZDA ne morejo ustaviti izvoza iranske nafte, če bodo poskusile, bo Perzijski zaliv blokiran

Predsednik Irana: ZDA ne morejo ustaviti izvoza iranske nafte, če bodo poskusile, bo Perzijski zaliv blokiranIranski tanker, ki je po požaru potonil v morje in za sabo pustil oljne madeže, foto: AFP/Getty Images

Potem ko so ZDA uvedle nove sankcije proti Iranu, agencija IAEA pa je ponovno potrdila, da se Iran še naprej drži vseh določil mednarodnega jedrskega sporazuma, se odnosi med Washingtonom in Teheranom še naprej poslabšujejo.

Po ameriških grožnjah državam sveta, ki še naprej kupujejo iransko nafto, je Iran najprej ukazal svojim tankerjem, da naj izklopijo »transponderje«, ki kažejo, kje natančno se nahajajo njihovi tankerji. Večje število jih je namreč zmeraj sredi oceanov. S tem je postalo spremljanje iranskih tankerjev na morju zelo otežkočeno.

Še vedno je mogoče, vendar zahteva fizično spremljanje iz zraka, s pomočjo letal ali dronov in to seveda ni preprosto izvedljivo. Zatem pa so v ZDA visoki ameriški uradniki napovedali še vrsto drugih ukrepov, s katerimi želijo ustaviti prodajo iranske nafte ter sankcionirati tudi evropska podjetja, ki poslujejo z Iranom, čeprav EU jedrski sporazum z Iranom še vedno podpira.

Iran ukazal svojim tankerjem, da naj izklopijo 'transponderje', ki kažejo, kje natančno se nahajajo njihovi tankerji.

Iranski predsednik Hasan Rouhani pa je sedaj pojasnil, zakaj bodo ameriške sankcije neučinkovite.

Nafta

Zatrdil je, da ZDA niso sposobne preprečiti izvoza nafte Iranu skozi Perzijski zaliv, saj bi poskus takšnega embarga pripeljal do popolne blokade Perzijskega zaliva in s tem tudi izvoza večine nafte iz Savdske Arabije in drugih zalivskih držav. To pomeni, da ZDA enostavno ne morejo iranskega izvoza nafte »zmanjšati na nič«, kot so to zatrjevali v Washingtonu, saj bi Iran lahko sprejel povračilne ukrepe, katerih cena bi bila neznosna.

»ZDA morajo vedeti, da mi še naprej prodajamo svojo nafto in bomo s prodajo nadaljevali. Ne morejo preprečiti izvoza naše nafte. Če bodo nekega dne želeli preprečiti prodajo iranske nafte, potem ne bo nobenega izvoza nafte iz Perzijskega zaliva,« je opozoril predsednik Irana.

V podobni izjavi prejšnji mesec je Rouhani dejal, da se je ameriški vladi ponesrečila zaustavitev iranskega izvoza ter da gre zgolj za ukrepe, ki spadajo v del »psihološke vojne, obsojene na propad.«

Istočasno je kontraadmiral Mahmoud Mousavi, namestnik poveljnika iranske vojske dejal, da je iranska vojska pripravljena zaščititi iranske tankerje. Poudaril je, da bi bile za Iran kakršnekoli »omejitve« za njene tankerje »nesprejemljive.«

ZDA morajo vedeti, da mi še naprej prodajamo svojo nafto in bomo s prodajo nadaljevali. Ne morejo preprečiti izvoza naše nafte.

Na podoben način je sicer Iran že v preteklosti večkrat zagrozil z blokado Hormuške ožine, vendar gre v zadnjem primeru za opozorilo z najvišjega mesta.

Ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je avgusta letos prav tako opozoril Iran, da bi bilo zapiranje Hormuške ožine »resna napaka« s strani Irana in to iransko grožnjo označil za »blef«.

ZDA so novembra namreč ponovno uvedle sankcije Iranu, kljub temu, da Iran ni prekršil določil šeststranskega jedrskega sporazuma, po katerem je iranski civilni jedrski program pod zelo rigoroznim mednarodnim nadzorom.

ZDA so Iranu istočasno postavile novih 12 zahtev. Med drugim zahtevajo umik iranskih sil iz Sirije (kjer so na podlagi poziva vodstva Sirije) ter popolno prekinitev jedrskega programa v državi – tudi civilnega. ZDA imajo ob tem podporo Izraela in Savdske Arabije, glavnih regionalnih nasprotnic Irana.

Sporazum z Iranom in nasprotovanje Izraela
Podpis šeststranskega sporazuma z Iranom, odstop ZDA od sporazuma (zgoraj) izraelski predsednik vlade ob predstaviti iranskih "laži", zunanja ministra Irana in ZDA ob podpisu sporazuma leta 2015 (spodaj).   

Teheran je zato napovedal, da bo blokiral promet nafte v Perzijskem zalivu skozi Hormuško ožino v primeru, če ZDA uvedejo prepoved prodaje iranske nafte. To je mogoče storiti zelo enostavno – tudi na primer s potopitvijo ene ali več ladij na določenih strateških mestih v ožini. Načrt Irana je že pred nekaj meseci razkril tudi eden od poveljnikov iranske revolucionarne garde, Ismail Kousari, v intevjuju za portal ICY.

"Če želijo ustaviti iranski izvoz nafte, mi ne bomo dovolili, da gre kakršenkoli tovor nafte skozi Hormuško ožino", je tedaj opozoril Kousari.

Hormuška ožina je ozek pas Indijskega oceana med Omanskim zalivom na jugovzhodu in Perzijskim zalivom na jugozahodu. To je edini izhod iz Perzijskega zaliva na odprto morje in ena svetovno najpomembnejših strateških ožin.

Hormuška ožina
Hormuška ožina (Strait of Hormuz)    Vir: NASA, Stratfor

Severna obala ožine pripada Iranu, južna pa Združenim arabskim emiratom in Omanu (eksklava Mousandam). Najožji del meri 21 morskih milj (39 km). Približno 20 odstotkov svetovne nafte in okrog 35 odstotkov vse nafte, ki jo prevažajo po morju, potuje skozi Hormuško ožino, zato je ta ožina izredno pomembna za mednarodno trgovino.

Po uboju disidenta Džamala Hašodžija je savdski kralj Salman obljubil predsedniku Donaldu Trumpu, da bo Savdska Arabija povečala proizvodnjo nafte, proizvodnja pa se je nato začela povečevati. Savdska Arabija je glavni regionalni nasprotnik Irana. Vendar pa večina savdske nafte prav tako potuje skozi Hormuško ožino.

Posledice takšne krize so predvidljive - cena nafte bi se občutno dvignila, kar bi škodilo vsem, ki nafto uporabljajo kot surovino ali za transport. 

Komentarji