Kitajska pred vrhom G-20 opozarja, da bi trgovinska vojna lahko prerasla v veliko depresijo in pravo vojno

Voditelji dvajsetih najbolj razvitih držav sveta se že pripravljajo na srečanje, ki bo konec tedna v Argentini. Vendar večina novinarjev še posebej podrobno spremlja prav morebitne spremembe v odnosih dveh najmočnejših držav na svetu – ZDA in Kitajske. Mnogi upajo, da bosta prav v Argentini Kitajska in ZDA vendarle uspeli zgladiti večino gospodarskih nasprotij in doseči dogovor, ki bi prekinil sedanjo carinsko vojno.

Vse to pa se dogaja v trenutku, ko v ZDA razmišljajo celo o novem krogu sankcij zoper Kitajsko – tokrat zaradi odnosa Pekinga do muslimanske manjšin, Ujgurov.

Kitajski veleposlanik pri OZN je o pričakovanjih Kitajske pred vrhom v Buenos Airesu spregovoril v New Yorku. Po njegovih besedah kitajski predsednik Xi Jinping in člani kitajske delegacija na vrhu v Buenos Airesu upajo na dogovor, ki bi uspel zmanjšati posledice trgovinske vojne, ki trenutno poteka med ZDA in Kitajsko, pa tudi drugimi državami sveta.

Poudaril je, da obe državi nosita veliko odgovornost in da je njuno sodelovanje potrebno v interesu globalnega gospodarstva, saj bi bile posledice še večjega razdora med obema gospodarstvoma, ki bi ga povzročile ZDA, lahko še hujše.

Pri tem je kitajski veleposlanik potegnil vzporednice med carinskimi vojnami, ki so med nekaterimi državami potekale v tridesetih letih prejšnjega stoletja, kar je privedlo do kolapsa svetovne trgovine in velikih napetosti, ki so privedle do druge svetovne vojne.

»Lekcije zgodovine so še zmeraj tukaj. V zadnjem stoletju smo imeli dve svetovni vojni, med njima pa veliko depresijo. In ne zdi se mi pametno, da bi kdorkoli poskusil ponoviti to zgodovino,« je dejal kitajski veleposlanik.

Cui je tudi dejal, da ne verjame, da bi Peking razmišljal o tem, da bi svoje posedovanje ogromnih količin ameriških obveznic oziroma posedovanje ameriškega »dolga« uporabil kot »trgovinsko orožje« v spopadu z ZDA in se pri tem pozval na zaskrbljenost, da bi takšna poteza lahko destabilizirala finančne trge. 

Kitajska je sicer država, ki nadzoruje največji delež zunanjetrgovinskega dolga ZDA v višini 15, 97 trilijonov ameriških dolarjev. Odnosi med državama so se še zlasti zaostrili julija letos, ko je ameriški predsednik uvedel carine na kitajsko blago v vrednosti 500 milijard dolarjev.

V zvezi z napovedmi, da bi lahko bila Kitajska znova tarča sankcij, tokrat zaradi domnevnih kršitev pravic muslimanov v Ujgurski avtonomni pokrajini Xinjiang je veleposlanik dejal, da so kitajska ravnanja tam usmerjena zgolj proti ekstremistom, ki jih želijo »na novo podučiti« in da niso nič drugačna od na primer ravnanja ameriških enot, ki se borijo proti islamskim teroristom v Iraku ali Siriji.

»Si lahko predstavljate, da bi sankcionirali tiste, ki vodijo boj proti ISIS-u?« se je vprašal Cui in opozoril. da bo v primeru takšnih ukrepov Kitajska »morala sprejeti povračilne ukrepe.«

Opozoril je tudi, da za razliko od ZDA, ki za boj proti teroristom uporablja brezpilotnike, »mi poskušamo ponovno podučiti večino od njih, da bi postali normalne osebe, ki se lahko vrnejo v normalno življenje.«