Preobrat v trgovinski vojni: Trump Kitajski kazal zobe, toda pozabil je, da "rdeči zmaj" lahko bljuje ogenj

Tri tedne pred srečanjem ameriškega in kitajskega predsednika Donalda Trumpa in Xi Jinpinga, Peking beleži rekorden izvoz in si prizadeva najti način za preživetje brez uvoza ameriškega blaga.

Poleg carinskih dajatev za kitajsko blago v vrednosti 250 milijard dolarjev, je Trump napovedal, da bo uvedel še dodatne carine v višini 510 milijard ameriških dolarjev za preostanek kitajske blagovne menjave z Združenimi državami Amerike, če s Xijem ne bosta dosegla sporazuma v Buenos Airesu 29. novembra.

Xi je konec tedna že napovedal, da mora Trump spoštovati strateške odločitve Kitajske, poroča Axios.com.

Čeprav se je kitajsko gospodarstvo začelo nekoliko upočasnjevati - rast BDP-ja je najpočasnejši od finančne krize - je neizpodbitno dejstvo, da izvoz Kitajske še naprej strmo raste.

Trgovinski prepad med ZDA in Kitajsko se je v primerjavi z lanskim letom povečal za 15 odstotkov, saj je azijski velikan na poti, da doseže še en rekordni presežek.

Ena od prvih "žrtev" trgovinske vojne dve sili je proizvodnja jastogov v Mainu.

V skladu s Trumpovimi carinami je Kitajska uvedla 25-odstotno pristojbino za ameriški izvoz jastogov v vrednosti 128 milijonov dolarjev letno. Na udaru teh ukrepov se je tako znašla nič hudega sluteč industrija v Mainu, ki sedaj plačuje ceno Trumpovih nespametnih potez.

Zadeva je namreč sila preprosta - Kitajska zdaj kupuje jastoge od drugih ponudnikov, na primer v Kanadi.

Dr. Parag Khanna, avtor knjige The Future is Asian, pravi, da Kitajska išče načine za trajno zamenjavo za ameriški izvoz.

Dr. Khanna je vodilni svetovni ekonomski strateg, svetovni popotnik in avtor več knjižnih uspešnic, tudi raziskovalec in strokovni sodelavec CNN, ter višji znanstveni sodelavec Centra za Azijo in globalizacijo pri šoli za javno politiko na nacionalni univerzi v Singapurju. V svoji knjigi, ki bo izšla februarja naslednje leto, razvija teorijo, da je bil svet v 19. stoletju evropeiziran, v 20. stoletju pa amerikaniziran.

Zdaj, v 21. stoletju, se svet vse bolj azijazira, je prepričan dr. Khanna.

Da uradni Peking načrtuje dolgoročno in se je pred nekaterimi Trumpovimi potezami zavaroval vnaprej priča dejstvo, da je že leta 2017 Kitajska začela kupovati več nafte od Rusije in Savdske Arabije. Hkrati je prenehala tudi z nakupi ameriške soje, ki jo zdaj dobavlja iz Brazilije in Argentine.

Brad W. Setser, ekonomist Sveta za zunanje zadeve iz New Yorka opozarja, da bi Rusija lahko zdaj postala še en pomemben dobavitelj soje.

Kar pa zadeva visoko tehnologijo, Khanna pravi, da Kitajska uvaža tretjino od ameriških podjetij, vendar tudi to lahko začne zamenjevati na način, da izbere nove dobavitelje med svojimi azijskimi sosedi.

"Predstavljajte si, da se Kitajska odloči, da umakne ali prekliče svoje naročilo Boeingovih letal. Seveda bi to le okrepilo naročila od Airbusa", trdi Khanna.

Trump je sicer dejal, da želi ločiti ameriško in kitajsko gospodarstvo, in vedno več strokovnjakov meni, da ima aktualni ameriški predsednik prav glede na agresivno ekonomsko taktiko Kitajske.

"Če ZDA izgubijo kitajski trg, je malo verjetno, da bi jim ga uspelo ponovno osvojiti, celo če se ta 'runda' trgovinske vojne konča in se ukinejo nove tarife. Proces je ireverzibilen tudi zato, ker bodo vzpostavljene nove sheme dobav pa tudi zato, ker kitajski kupci ne bodo želeli tvegati prihodnjih ameriških 'kazenskih' carin", sklene Edward Alden, strokovnjak za trgovino newyorškega Sveta za zunanje zadeve.