Trump v prvi rundi zmagal: Kitajska že plačuje največji del stroškov ameriške carinske vojne

Neumen, nesposoben, pod tujim vplivom, marioneta Rusov, lažniv – o predsedniku ZDA Donaldu Trumpu je bilo v negativni luči napisanih na tisoče člankov. Predvsem v tako imenovanih »MSM« (»mainstream« – vodilnih) medijih. In marsikakšno kritiko si je, o tem ni dvoma, predsednik ZDA tudi zaslužil. Morda celo veliko večino.

Toda v poplavi kritik so nekateri opazovalci očitno spregledali na ne ravno nepomembno dejstvo – da nekateri njegovi prijemi očitno delujejo. Na primer v »carinski vojni« s Kitajsko. Tudi tu so seveda na udaru tudi ameriški proizvajalci, toda kot kažejo zadnje raziskave, imajo veliko večje težave – kitajski. Vsaj za zdaj.

Kot namreč poroča Bloomberg, zadnje raziskave kažejo, da se je predsedniku Donaldu Trumpu posrečilo zmagati v »prvi rundi« dvoboja s Kitajsko in večino stroškov sedanje trgovinske vojne preseliti na ramena kitajskih proizvajalcev. 

To je namreč sklep najnovejše raziskave EconPol Europe, mreže raziskovalcev iz Evropske Unije. Po njihovi analizi bodo ameriška podjetja in potrošniki plačali le 4,5 odstotke višje stroške po uvedbi 25 odstotkov višjih carin na kitajsko blago v vrednosti 250 milijard dolarjev, medtem ko bodo stroške povečanja v višini 20,5 odstotka plačali kitajski proizvajalci. Avtorja raziskave sta sicer Benedikt Zoller-Rydzek in Gabriel Felbermayr.

Nekaj upanja za konec carinske vojne sicer še zmeraj je, saj se Xi Jinping in Donald Trump pripravljata na srečanje v Argentini konec meseca. In kot ocenjujeta Zoller-Rydzek in Felbermayr, bodo carine povzročile to, kar je načrtoval Trump: zmanjšale bodo uvoz višje ocarinjenega kitajskega blaga za več kot tretjino in zmanjšale bilateralni deficit ZDA s Kitajsko za več kot 17 odstotkov.

Trumpova administracija je namreč pri carinah izbirala proizvode z največjo »elastičnistjo cene« oziroma takšne, kjer je na voljo veliko nadomestkov oziroma substitutov. Kitajske proizvode namreč lahko nadomestijo drugi, to pa kitajske izvoznike sili v zmanjševanje cen, da bi obdržali kupce.

»S pomočjo svoje strateške izbire kitajskih izdelkov vlada ZDA ne samo, da je uspela minimalizirati negativne učinke na ameriške potrošnike in podjetja, pač pa je uspela ustvariti bistvene neto prihodke v ZDA,« pišeta raziskovalca.

ZDA naj bi ob tem 1. januarja dvignile carine na največje število kitajskih proizvodov z 10 na 25 odstotkov. Kitajska je kot odgovor dvignila carine za 110 milijard vredne ameriške izdelke ter onemogočila uvoz nekaterih kmetijskih proizvodov, na primer soje.

Zaradi gospodarskih stroškov preseljenih na ramena Kitajske si bo ameriška vlada ob koncu prve runde te vojne pridobila 18,4 milijard dolarjev več. Toda nadaljevanje vojne bi lahko imelo slabe posledice tudi za ZDA.

Kitajska je namreč svoj trg že začela odpirati evropskim in drugim proizvajalcem, nadomeščati dolarje z zlatom in nakupi drugih valut, odprodajati ameriške obveznice in načrtuje še nekaj podobnih »asimetričnih« ukrepov v prihodnje.

»Če bo konflikt eskaliral, ameriška vlada ne bo mogla omejiti svoje izbire le na proizvode z visoko uvozno elastičnostjo,« opozarjata raziskovalca in predvidevata, da se bodo v tem primeru koristi za potrošnike ZDA zmanjšale, saj bo vedno večje breme carin pričelo padati tudi na ramena ameriških potrošnikov.