Trump cilja Rusijo, razmišlja o Kitajski, zadel pa je - Evropo

V navzkrižnem ognju velikih sil so se našli evropski varnostni interesi, povzema opozorila nemških medijev Al Jazeera.

Politiki skoraj vseh nemških strank so kritizirali načrte ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da odstopi od pogodbe o prepovedi proizvodnje in koriščenja jedrskih izstrelkov kratkega in srednjega dosega, podpisane pred tridesetimi leti s tedanjo ZSSR, poroča Deutsche Welle.

How Macron reacts to Putin.
How Merkel reacts to Putin.
How Trump reacts to Putin.

Germany and France have leaders.
America has a traitor. pic.twitter.com/qzVc3DRfXY

— JRehling (@JRehling) 12 November 2018

"V skladu s tem sporazumom Rusi in Američani ne bi smeli imeti jedrskih raket srednjega dosega. Gre za rakete dosega med 500 in 5.500 kilometri. To je bil morda največji uspeh mednarodnega nadzora oborožitve. Konec tega dogovora bi bila prava katastrofa, zlasti za Nemce", opominja Stuttgarter Zeitung.

Časnik našteva vse "grehe" Trumpove zunanje politike, zaradi katerih ima Evropa vse več razlogov za zaskrbljenost, celo strah: razveljavil je globalni sporazum o podnebju, prav tako je razveljavil jedrski dogovor z Iranom, nazadnje pa je razveljavil dogovor o razorožitvi z Rusijo ...

"Predsednik Združenih držav Amerike nadaljuje tam, kjer se je nedavno ustavil: z novo razglasitvijo ničnosti pogodbe, ki je pomembna za mednarodno varnost. Z umikom iz te pogodbe je enormno podžgal nevarnost nove oboroževalne dirke", opominja Rheinische Post.

Po mnenju njihovih komentatorjev "nihče ne dvomi, da Moskva krši pogodbo, ampak namesto, da bi se boril za obstanek te pogodbe, je Washington raztrgal dokument".

"To ne vodi do cilja (skupne varnostne politike in varnosti planeta), razen če bodo Združene države same zagotovile jedrsko krepitev svojega arzenala. Zdi se, da se bo prav na ta način vse to končalo. Dogovorjena je modernizacija jedrskega arzenala ZDA, militarizacija vesolja pa so Trumpove mokre sanje, med drugim zato, da bi držal korak s Kitajsko," analizira hibe nastalega položaja, ki ogroža mir v Evropi in svetovni mir, Neue Osnabruecker Zeitung.

Frankfurter Rundschau meni, da "z grožnjo, da bo odstopil od sporazuma, Trump dejansko cilja Rusijo, razmišlja o Kitajski, a zadel je - Evropo".

Časnik dodaja, da so se v navzkrižnem ognju velikih sil našli evropski varnostni interesi ob (Trumpovih) napadih na tiste, ki domnevno nočejo plačati svoj prispevek za Nato in umiku ZDA iz dogovora z Iranom, kar je poglobilo dvome v zanesljivost ameriških varnostnih jamstev za Evropo.

"Zdaj, ko Trump gre v odkrito konfrontacijo z Rusijo prek hrbta Evrope, so omenjeni dvomi postali gotovi. Dejstvo, da Washington v takšno kočljivo geostrateško odločitev sploh ne vključuje svojih evropskih zaveznikov, je izraz globokega nezaupanja," piše Frankfurter Rundschau.

Deutsche Welle v (delno) opravičilo takšne Trumpove politike, navaja pisanje tudi nekaterih švicarskih dnevnikov, ki krivdo za nastali položaj valijo tudi na Rusijo, ker je "z aneksijo Krima in vojno v vzhodni Ukrajini Vladimir Putin prešel na izjemno agresivno zunanjo politiko, ne ozirajoč se na to, ali bo s tem ogrozil zahodne interese".

"Izstrelki srednjega dosega z jedrskimi bojnimi glavami, usmerjeni k prestolnicam v soseski, bi bili nevarno nadaljevanje eskalacije. Zato je umik ZDA iz pogodbe še bolj tvegan. To omogoča Moskvi svobodo v času, ko ZDA še nimajo enakovrednega raketnega sistema srednjega dosega", navajajo švicarski časniki, ki jih je povzela Al Jazeera.

Get you someone who looks at you the way Trump looks at Putin during a memorial service pic.twitter.com/1a1QXeqDg8

— James Felton (@JimMFelton) 11 November 2018

Upanje v hitrejšo razrešitev nastale situacije med srečanjem in pogovorom Vladimira Putina in Donalda Trumpa v Parizu, prejšnji teden, med obeleževanjem 100. obletnice konca prve svetovne vojne je nato razvejal francoski predsednik Emmanuel Macron.

Look who’s happy to see the boss. https://t.co/ciHFzCgzDD

— Claude Taylor (@TrueFactsStated) 11 November 2018

Macron se je, kot poročajo svetovni mediji namreč enostransko (in egoistično) odločil, da takega dvostranskega srečanja oziroma pogovora ne bo omogočil in to le zato, da ne bi zasenčila častitljivo prireditev, ki jo je Francija gostila.

Na dogajanje v Parizu in bežno srečanje Trumpa in Putina se je odzval tudi Claude Taylor, nekdanji član administracije ameriškega predsednika Billa Clintona v Beli hiši, z besedami: "Poglejte, kdo je srečen, ker je uzrl šefa". Pri tem je meril na afero glede preteklih volitev v katere naj bi se vmešala Rusija in tako Trumpu pomagala, da sploh vstopi v Belo hišo.

J. Rheling pa je na družbenih omrežjih komentiral, da imata Nemčija in Francija pač voditelje, "Amerika pa (v Beli hiši) izdajalca." 

Družbena omrežja so bila zasuta s podobnimi komentarji novinarjev in politikov ogorčenih, ker se zdi, da Evropa več nima besede v (zaenkrat besednem) spopadu, ki poteka med Moskvo in Pekingom, na eni strani, in Washingtonom, na drugi. Zato morda ni presenetljivo, da nekateri evropski voditelji v opisani Trumpovi politiki vidijo izdajo evropskih interesov.