Konec ameriške nadvlade? Vojska se umika iz Afrike, poročilo trdi, da bi ZDA izgubile vojno z Rusijo in s Kitajsko

Združene države Amerike bi lahko prizadele nesprejemljivo velike žrtve in škoda v naslednjem oboroženem konfliktu, je v novem poročilu objavila ameriška komisija za strategijo nacionalne obrambe, ki je za kongres pripravila neodvisno poročilo o strategiji obrambne politike v času administracije predsednika Donalda Trumpa.

Komisijo sta vodila Eric Edelman, nekdanji svetovalec za obrambo v času predsedovanja Georgea Busha mlajšega in upokojeni admiral Gary Roughead, nekdanji poveljnik mornarice v času Busha in Baracka Obame.

Uradni Washington se sooča z "nacionalno varnostno krizo", ker je bila zgodovinska vojaška superiornost ZDA drastično porušena, zaradi česar je postala ta zahodna sila najbrž nezmožna voditi več kot ene vojne hkrati, navaja ameriška medijska hiša NBC News.

Ameriška vojska izgublja konkurenčno prednost pred ostalimi, menijo strokovnjaki. "Vojaška superiornost ZDA ni več zasigurana, a posledice za interese in varnost ZDA pa so težke. Ameriška vojaška nadvlada je zmanjšana na zelo nevarno stopnjo," se navaja v poročilu omenjene komisije, neodvisne agencije, katere odbor imenujejo pristojni organi oboroženih sil predstavniškega doma Združenih držav in senata ameriškega kongresa.

V času Trumpovega predsedovanja je namreč ameriška vojska preusmerila pozornost od terorističnih groženj k potencialnemu konfliktu z večjimi tekmeci, kot sta Rusija in Kitajska.

Celo državi, kot sta Iran in Severna Koreja lahko sprožita nove in nevarne izzive. To pa za ameriško vojsko predstavlja velik udarec. Razvpito sporočilo tako ugotavlja, da ministrstvo za obrambo ZDA ni niti finančno niti strateško usposobljeno, da hkrati vodi dve vojni in da bi Združene države celo lahko izgubile vojno bodisi proti Rusiji, bodisi proti Kitajski.

Edelman, sopredsednik komisije in Roughed bosta priči pred obema odboroma Kongresa konec tega meseca. Edelman je v sredo opozoril, da si Kitajska in Rusija prizadevata za regionalno hegemonijo in projekcijo globalne moči, ter se zato militarizirata z namenom nevtralizacije ameriških sil.

"Istočasno so Združene države Amerike občutno oslabile lastno obrambo zaradi politične disfunkcije in odločitev, ki so jih sprejeli tako republikanci kot demokrati", je v pismu inštitutu Atlantic Council zapisal Edelman, ki še posebej opozarja na reze v proračunu za obrambo.

Ameriški predsednik Donald Trump je sicer prejšnji teden zahteval od ministrstva za obrambo, naj prihodnje leto zmanjša proračun za 16 milijard dolarjev, kar je s sedanjih 716 milijard zmanjšanje za približno 2 odstotka.

"Ameriške sile bodo potrebovale dodatna sredstva za usposabljanje na visoki ravni strokovnega znanja, ob širši tehnološko zahtevni razvrstitvi potencialnih misij, kot je bilo v nedavni preteklosti, zlasti tistih, ki se osredotočajo na progresivne vojaške grožnje s strani Kitajske in Rusije", je poudarila komisija.

Toda denar ni edina ovira. Komisija je pozdravila nacionalno obrambno strategijo, povzetek vojaških ciljev, ki jih je januarja napovedal obrambni minister James Mattis. Zaradi pomanjkanja specifikacij je razkrita javna različica dokumenta naletela na vrsto kritik, predvsem glede razmerja moči in stroškov, zato je komisija pozvala k razkritju še več podatkov, ki bi se lahko uporabili kot merilo za merjenje izvajanja strategije.

116 strani dolgo poročilo med drugim poudarja, da je zaščita vesolja in kibernetskega prostora poseben problem.

"Zaradi nedavne osredotočenosti na boj proti terorizmu in ker so naši sovražniki razvili nove načine za premagovanje ameriških sil, Amerika izgublja svojo prednost v ključnih vojnih območjih, kot so projekcije moči, zračna in protiraketna obramba, kibernetske in vesoljske operacije, vojne proti podmornicam in na kopnem ter elektronske vojne", navaja komisija.

"Številne veščine, nujno potrebne za načrtovanje in izvajanje vojaških operacij proti vsega zmožnemu sovražniku - zlasti Kitajski in Rusiji - so atrofirale", se glasi eden od sklepov.

"Stroški neuspeha pri obvladovanju ameriške krize nacionalne obrambe in varnosti ne bodo merjeni z abstraktnimi koncepti, kot so mednarodna stabilnost ali svetovni red. Izmerjeni bodo s številom izgubljenih ameriških življenj, bogastvom, varnostjo in blaginjo. Nastopila bo tragedija, vsekakor nepredvidljiva, morda tudi ogromna, če ZDA dovolijo ogrožanje svojih nacionalnih interesov in varnosti zaradi pomanjkanja volje ali zmožnosti za težke odločitve in potrebne naložbe", piše v poročilu, ki ob tem še dodaja, da bo "tragedija še težja, ker je v rokah Združenih držav Amerike, da bi se ji izognili."

Tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Johnny Michael je poročilo ocenil kot "ostro opozorilo na resnost naštetih težav in poziv k ukrepanju", poroča NBC.

V poročilu je tudi več kot 30 priporočil. Med njimi sta tudi, da bi morale ZDA več sredstev nameniti svojim zaveznicam proti Kitajski na območju Azije in proti Rusiji v Evropi. Pri dobavi komponent, bi morale zmanjšati odvisnost od tujine, na primer od Kitajske. Svojo prisotnost bi morale ZDA ohraniti na Bližnjem vzhodu tudi po tem, ko bo t. i. Islamska država poražena. Povečati bi morale vojaške kapacitete do te mere, da bi lahko bojevale dve vojni hkrati. Ameriška vojska bi morala imeti več tankov, več raket dolgega dosega in več topništva. Razširiti bi bilo potrebno floto podmornic, ameriško letalstvo bi potrebovalo več vsega in število marincev najmanj obdržati na sedanji ravni.

Avtorji poročila opozarjajo, da se je dominantnost ZDA iz obdobja hladne vojne, ko je ameriška vojska brez primere prevladovala na področjih tehnoloških raziskav, v zadnjih letih "nekako razblinila".

"Ministrstvo bo skrbno preučilo vsa priporočila komisije", je obljubil tiskovni predstavnik Pentagona. Sočasno je v javnost prišla novica, da Američani že umikajo več sto vojakov iz Afrike.

Britanski BBC se sklicuje na ameriške uradnike, ko navaja, da bo ameriška vojska v naslednjih nekaj letih umaknila na stotine pripadnikov svojih antiterorističnih operacij v Afriki, da bi se osredotočila na grožnje iz Kitajske in Rusije.

V začetku tega leta je Pentagon postavil Kitajsko in Rusijo v središče svoje nacionalne obrambne strategije, kar je pomenilo premik v prednostnih nalogah po tem, ko se je več kot deset let osredotočal na boj proti islamskim teroristom.

"Ocenjujemo, da bo zmanjšanje manj kot 10 odstotkov v primerjavi s 7200 vojaki in se bo zgodilo v naslednjih nekaj letih," je dejala predstavnica Pentagona Candice Tresch.

Na vprašanje, zakaj pa Američani sploh umikajo svoje vojake iz Afrike, je odgovorila, da to ne bo zmanjšalo dejavnosti proti nasilnim, ekstremističnim organizacijam v več afriških državah, vključno s Somalijo, Džibutijem in Libijo.

V drugih delih regije, vključno z zahodno Afriko, bo poudarek na taktični pomoči, svetovanju in izmenjavi obveščevalnih podatkov.

Neimenovani uradnik je razkril, da se bodo vojaki umikali v naslednjih treh letih in to iz Kenije, Kameruna in Malija.

Dejavnosti ameriške vojske na afriški celini so se znašle pod drobnogledom javnosti, ko so lani lokalni pripadniki t. i. Islamske države v Nigeriji umorili štiri ameriške vojake.

Nenavadno je, da se je Pentagon odločil za umik iz Afrike v času, ko Kitajska in Rusija poskušata okrepiti svoj vpliv na t. i. črni celini.

Ker je Zahod uvedel sankcije proti Rusiji zaradi priključitve Krima leta 2014, je Moskva podpisala 19 vojaških sporazumov z državami podsaharske Afrike, vključno z Etiopijo, Nigerijo in Zimbabvejem.

Tudi Kitajska je že dolgo prisotna v Afriki, predvsem na gospodarskem področju, kjer se je vzdržala vojaškega udejstvovanja.

Toda lani je naredila prvi korak v to smer, ko je v Džibutiju odprla prvo vojaško bazo zunaj Kitajske.