Evropa odpira vrata sodelovanju s Kitajsko, Slovenija se obotavlja, v Dubrovniku pa samo devet slovenskih podjetij!

Slovenija pri investicijah iz Kitajske očitno zamuja. Kitajski poslovneži imajo v Sloveniji težave, v Franciji, Italiji, Belgiji ali na Hrvaškem, pa na veliko gradijo. 

To kaže tudi zadnje srečanje pobude 16+1 v Dubrovniku, kjer so se ob kitajskem predsedniku vlade in njegovi soprogi ter veliki delegaciji kitajskih poslovnežev zbrali tudi poslovneži iz vse Evrope.

Slovenskih podjetij pa je bilo na tem vrhunskem srečanju v Dubrovniku kriminalno malo - samo devet.

Poslovni forum za podjetnike iz sedemnajstih držav pobude sta sicer odprla hrvaški premier Andrej Plenković in njegov kitajski kolega Li Keqiang.

Na njem se je zbralo okoli 1000 podjetnikov, ki razpravljajo o sodelovanju na področjih infrastrukture, investicij, proizvodnje, inovacij, trgovine, turizma in kulture.

Več kot tretjina udeležencev so podjetniki iz Kitajske, na forumu pa sodelujejo tudi predstavniki - zgolj devetih slovenskih podjetij.

V Dubrovniku se namreč danes nadaljuje osmi vrh pobude držav srednje in vzhodne Evrope ter Kitajske (16+1), ki se ga udeležuje tudi slovenski premier Marjan Šarec.

Kitajska in šestnajsterica naj bi danes podpisali vrsto sporazumov. Med njimi bo tudi okvirni sporazum o sodelovanju med Inženirsko akademijo Slovenije in industrijsko razvojno cono Nanjing Jiangning High-tech pri vzpostavljanju mednarodnega znanstveno-raziskovalnega in transformacijskega centra.

Predstavniki SID - Slovenske izvozne in razvojne banke pa bodo podpisali pobudo za sodelovanje medbančnega konzorcija Kitajske in držav srednje in vzhodne Evrope v okviru podpore razvoju malih in srednjih podjetij.

Vendar gre v tem primeru le za zelo skromne dosežke, še posebej, če to primerjamo z velikimi investicijami kitajskih podjetij v sosednjih državah.

Danes bo sicer tekom dneva sledil še osrednji dogodek vrha, plenarno zasedanje sedemnajsterice.

Na 9. forumu pobude bodo odprli tudi spletno stran koordinacijskega mehanizma 16+1 za mala in srednja podjetja, ob robu so predvidena tudi števila srečanja podjetnikov.

Udeležili se ga bodo predsedniki vlad vseh držav članic, razen Latvije.

Prihod na vrh je potrdil tudi grški premier Aleksis Cipras, ker si Grčija prizadeva za pridružitev pobudi, tako da bi ta postala 17+1.

Do vrha pobude 16+1 prihaja le nekaj dni po tistem, ko sta Evropska unija in Kitajska na srečanju v Bruslju sprejeli skupno izjavo, ki utira pot partnerstvu, utemeljenem na vzajemnosti.

Na Kitajskem si prizadevajo, da bi bila tudi pobuda 16+1 del globalnega kitajskega infrastrukturnega projekta nove svilne poti.

Pričakujejo, da bodo od šestnajsterice slišali o projektih, ki bi postali del nove svilne poti.

China will insist on open tendering when carrying out infrastructure cooperation with European Union (EU) member states, abiding by the EU standards and rules, Chinese Premier Li Keqiang said in meeting with Croatian President Kolinda Grabar-Kitarovic https://t.co/sKAEHSCt19 pic.twitter.com/g1YtnZBJpB

— China Xinhua News (@XHNews) 10 April 2019

Kitajski gradbenki na Hrvaškem gradijo tudi most na Pelješac in izvajajo celo vrsto drugih projektov.

Kitajski policisti v turistični sezoni skupaj s hrvaškimi celo patruljirajo po ulicah Dubrovnika, ker ga obiskuje toliko kitajskih turistov.

In Slovenija?

Kot smo razkrili v Insajderju.com, so slovenska ministrstva preprečila kitajskemu investitorju v letališče v Mariboru, da bi imel poleg angleških in slovenskih še kitajske napise na svojem letališču.

Pri tem so se državni organi neutemeljeno sklicevali na slovensko zakonodajo in mednarodne konvencije. Država pa je požrla tudi obljube ministra Zdravka Počivalška o spremenjenem prostorskem načrtu, ki bi omogočil letališču podaljšanje steze. Zato se kitajski investitorji umikajo, škodo pa bosta utrpela državna blagajna in Maribor. 

Da Slovenija zamuja, je že pred časom opozoril dopisnik RTV Slovenije s Kitajske in dober poznavalec mednarodnih odnosov Uroš Lipušček. V intervjuju za Insajder.com je na vprašanje, ali je hrvaška že strateška partnerica Kitajske dejal:

»Še ni, je pa že na dobri poti. Kitajska podjetja gradijo na primer most na Pelješac in zaradi tega, Hrvati v odnosih s Kitajsko hitro napredujejo. Hrvaška je tu korak pred Slovenijo. Kot sem slišal, bi jo lahko že kmalu v Pekingu uvrstili med države, s katerimi imajo strateško sodelovanje. Mi pa smo še vedno v skupini držav, ki imajo s Kitajsko razvito le pragmatično sodelovanje.«

Opozoril je tudi, da toka zgodovinskih procesov ni mogoče napovedovati, vendar pa je neizpodbitno dejstvo, da bo Kitajska do leta 2050 postala vodilna svetovna država tudi po bruto proizvodu. Po eni od analiz Svetovne banke bo takrat njen bruto proizvod oziroma ustvarjena nova vrednost zanašala 58.000 milijard dolarjev, ZDA pa 36.000 milijard dolarjev.

To pomeni, da bo Kitajska po gospodarski plati skoraj enkrat močnejša od ZDA.

»To je država, ki bo odločilna za prihodnost vsega sveta, zato moramo z njo čim bolj sodelovati. Ne le tako, da izdelujemo polizdelke, ki jih vgrajujejo v nemške BMW-je, ki jih izvažajo na Kitajsko. Pred mnogimi leti je Delta Iskra izvažala na Kitajsko računalnike in drugo opremo. Morebiti se bo podoben preboj posrečil Pipistrelu z ultra lahkimi letali. Zato pa so potrebni dobri politični odnosi. Preiti moramo iz pragmatičnega sodelovanja na strateško sodelovanje. Vse vodilne države EU pa tudi večina sosednjih držav, na primer Avstrija, so že v tej skupini,« je opozoril Uroš Lipušček.