REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Škandalozno: ministrstvo z zlaganimi trditvami odstranilo napise na letališču v Mariboru

Škandalozno: ministrstvo z zlaganimi trditvami odstranilo napise na letališču v MariboruGašperšič - kitajski napisi v Mariboru

"Kitajski napisi morajo dol!", je prejšnii teden udarno napovedal Večer. O utemeljenosti odločitve nihče ni podvomil. Kljub temu, da so bili "sporni" kitajski napisi (z nalepkami) postavljeni poleg enakih napisov v slovenščini (na prvem mestu) in angleškem jeziku (na drugem mestu).

Sporna torej niso bila besedila v angleščini, pač pa le "kitajska", ki so bila napisana za slovenskimi in angleškimi, kot je razvidno tudi iz objavljenih fotografij. Kljub dejstvu, da je družba Aerodrom Maribor sicer preko podjetij SHS Aviation in Villa 1 v lasti kitajskih investitorjev, bodo morali na mariborskem letališču napise sedaj odstraniti zato, ker se z njimi ne strinja ministrstvo za infrastrukturo, ki je lastnik letališke infrastrukture.

Angleški dovoljeni, kitajski prepovedani

Ministrstvo za infrastrukturo se je pri svoji odločitvi oprlo na dva argumenta. Zatrdilo je, da je to nujno potrebno storiti zato, "ker je uradni jezik v Sloveniji na podlagi določil slovenske Ustave slovenščina" in tudi zaradi tovrstnih predpisov Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO).

Kitajski napisi - različni, Maribor

Ker je mednarodni civilni zračni promet mednarodna dejavnost, "ki povezuje državljane in letalsko osebje iz različno govorečih držav" in je skladno s predpisi Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) po trditvi ministrstva "opredeljen angleški jezik kot tisti, ki se ga uporablja pri opravljanju dejavnosti (delovni jezik) poleg uradnega jezika," so v Ministrstvu za infrastrukturo odločili, da poleg slovenskih lahko na letališču ostanejo tudi angleški napisi. Na letališču so se nato odločili, da bodo kitajske pismenke oziroma kitajske "nalepke umaknili, dokler okoliščine ne bodo pravno razjasnjene."

ICAO: izbiro jezikov, ki naj bodo uporabljeni… določijo državne ali lokalne oblasti.

Na prvi pogled se zdi odločitev ministrstva prepričljiva. Vendar nekoliko bolj natančno preverjanje sklepa ministrstva kaže, da je argumentacija ministrstva neutemeljena, zavajajoča in celo odkrito neresnična.

Ko smo namreč Mednarodno organizacijo civilnega letalstva (ICAO) vprašali, ali je na letališčih v državah članicah te organizacije res treba uporabljati zgolj jezik domače države in poleg njega samo še angleški jezik, je bil njihov odgovor nedvoumen.

Pojasnili so, da sicer "ne komentirajo izvajanje standardov in priporočil, ki jih naše članice izvajajo v naši organizaciji", vendar so nas hkrati opozorili, da navodila o tem, kako ravnati v konkretnem primeru, daje "dokument 9636 o Mednarodnih znakih, ki omogočajo vodenje oseb na letališčih in v lukah", ki določa, da "izbiro jezikov, ki naj bodo uporabljeni… določijo državne ali lokalne oblasti".

ICAO demantira ministrstvo za infrastrukturo

To seveda lahko pomeni samo eno – da je ministrstvo za infrastrukturo na podlagi neutemeljenega sklicevanja na "pravila civilnega letalstva" sprejelo sklep o odstranitvi kitajskih pismenk, ki niso bile v ničemer v nasprotju z določili dokumentov ICAO, na katere se je ministrstvo izrecno sklicevalo.

Povedano preprosto: mednarodne letalske predpise, ki določajo, da se poleg domačega jezika piloti v zračnem prostoru Slovenije pogovarjajo v angleščini, je ministrstvo "raztegnilo" tako, da je z njimi poskusilo prikriti cenzuro kitajskih pismenk na tleh, na letališkem terminalu in infrastrukturi letališča Edvarda Rusjana.

Letališče Edvarda Rusjana

Povsem enako velja za sklicevanje na slovensko ustavo ali za sklicevanje na Zakon o javni rabi slovenščine, ki določa, da govorno in pisno sporazumevanje na vseh področjih javnega življenja v RS poteka v slovenščini. Dejstvo, da je prevod nekega slovenskega napisa objavljen tudi v drugem jeziku, poleg slovenskega jezika seveda ne pomeni zanikanja slovenščine kot uradnega jezika. V tem primeru bi bili namreč tudi številni drugi (nemški, angleški, italijanski) napisi na najrazličnejših ustanovah in kulturnih objektih državnega pomena neustavni in prepovedani, čeprav to dejansko niso. Napisi v drugih jezikih so tu seveda zato, da omogočajo lažji dostop informacij do tujcev, pogosto turistov in s tem ni seveda nič narobe.

Že leta 2012 so v Mariboru brez težav na pročelja devetih kulturnih ustanov pritrdili napise v kitajščini.

To kaže tudi dejstvo, da celo v preteklosti, v času prejšnjega župana, Maribor ni imel resnih problemov s slovensko ustavo ob uvajanju mandarinščine v javno rabo. Že leta 2012 so tako na primer mediji poročali, da so 12. februarja v Mariboru z odkritjem table pred vhodom sedeža EPK v Vetrinjskem dvoru odprli projekt programskega sklopa Ključi mesta – Kitajski napisi.

Gre za devet napisov s prevodi imen ustanov v mandarinščino, ki naj bi bili nameščeni na pročelja nekaterih kulturnih ustanov v Mariboru v letu 2012. To so bili Vetrinjski dvor, Muzej Narodne osvoboditve Maribor, Foto klub Stolp, Hiša znanosti/Center eksperimentov, Velika kavarna, K8, Literarna hiša, Mestna izpovednica in Narodni dom, ki so od tedaj označeni "tudi z enim najbolj govorjenih jezikov na svetu – mandarinščino."

Zakaj na mariborskem letališču v lasti kitajskega investitorja, ki je v podjetje vložil 660 milijonov evrov kitajskih napisov ne sme biti, na javnih in državnih institucijah, muzejih in podobno pa so lahko – to ministrstvo za infrastrukturo, ki smo mu v zvezi s to sporno odločitvijo poslali vprašanja (odgovori so objavljeni pod člankom) – ni znalo utemeljiti.

Letališče Maribor - tabla

Je pa tudi iz krepko zavajajočih odgovorov ministrstva jasno, da je z pričujočo "argumentacijo" nekaj hudo narobe. Po eni strani se namreč ministrstvo sklicuje na ustavo in določila ICAO, hkrati pa, zavedajoč se očitno neubranljivosti lastne odločitve, dodaja še stavek, da "po informacijah, ki so nam na voljo, obseg kitajsko govorečih potnikov na mariborskem letališču ni tako velik, da bi bila uporaba kitajskih napisov potrebna."

Še prej pa zapišejo, da je "trenutna fluktuacija kitajskih potnikov na mariborskem letališču nizka, zato smo na ministrstvu ocenili, da je namestitev tabel v kitajskem jeziku za zdaj nepotrebna. Ko bo na letališču več potnikov iz Kitajske oz. bodo ti prevladovali, bomo ponovno razmislili o predlagani možnosti…".

Skratka, ministrstvo s tem kaže, da bi v primeru potrebe oziroma povečanega obsega potnikov uporaba kitajskih napisov lahko bila dovoljena. Toda – le kako, če to, kot pojasnjuje isto ministrstvo, menda prepovedujejo ustava, zakonodaja in mednarodna pravila? Bo zaradi kitajskih napisov v Mariboru potrebno spremeniti vse te predpise in na koncu še slovensko Ustavo?

Letališče v Kopenhagnu - kitajski napisi

Očitno ne – ker je utemeljitev ministrstva, ki se včasih sklicuje na ustavo, že v naslednjem odgovoru pa nanjo pozabi le zgolj figov list. Gre za tipičen primer, ko državni organ zaradi nekih ne povsem jasnih interesov ali popolnega neznanja slovensko ustavo in mednarodne predpise na zelo prozoren način zlorablja za neko arbitrarno, nezakonito in nelogično odločitev. S tako politiko kitajski potniki tudi seveda še dolgo časa ne bodo prihajali, kaj šele "prevladovali".

Ministrstvo za infrastrukturo slovensko ustavo in mednarodne predpise zlorablja za utemeljitev neke arbitrarne, nezakonite in nelogične odločitve.

Vse to je za Slovenijo resen problem. Spoštovanje Ustave in zakonov je seveda nujno, toda če bodo Kitajci Slovenijo sodili po tem, kaj naredimo, kot nas opozarjajo strokovnjaki, potem bodo težko razumeli, zakaj na letališču v lasti kitajskega investitorja kitajskih napisov ne sme biti, na javnih in državnih institucijah, muzejih in podobno - pa so lahko.

In zakaj jih ne sme biti ravno na letališču, preko katerega kitajski poslovneži, vlagatelji in turisti prihajajo v velikem številu v Maribor, ki si ob tem menda želi še večjega poslovnega in turističnega sodelovanja s Kitajsko?

Da ne govorimo o tem, da s podobnimi napisi nikjer v tujini, od Rima do Kopenhagna nimajo težav. Na nizozemskem letališču Shiphol in številnih drugih letališčih kitajske turiste in poslovneže ne pričakajo samo napisi v kitajščini, pač pa tudi posebna aplikacija za Android ali iPhone v kitajskem jeziku.  

Pri nas pa vlada, ki "opravlja tekoče posle" na ta način res dela škodo Sloveniji. Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo, ki je bil o tem problemu obveščen, ne da bi preprečil sporno odločitev, utemeljeno na zlorabi mednarodnih in domačih predpisov, bi si zaslužil najmanj takojšnjo razrešitev.

Sledijo odgovori Ministrstva za infrastrukturo glede prepovedi kitajskih napisov na letališču Edvarda Rusjana v Mariboru.

Kaj je podlaga za vašo odločitev, če je informacija točna? Če je to res "ustava" -  na kakšni podlagi ministrstvo oznako v tujem jeziku, ki je POLEG napisa v slovenskem jeziku, razume kot zanikanje slovenskega jezika oziroma uporabo "neuradnega" jezika?

Odgovor Ministrstva za infrastrukturo je utemeljen na podlagi določb Ustave RS, ki v 11. členu določa, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina. Slovenščina ni samo uradni, ampak je tudi uradovalni jezik v Sloveniji. To pomeni, da morajo vse javne institucije in tudi vsi drugi opravljati svoje naloge v slovenskem jeziku. Prav tako tudi Zakon o javni rabi slovenščine določa, da govorno in pisno sporazumevanje na vseh področjih javnega življenja v RS poteka v slovenščini.

Ob tem pojasnjujemo, da je trenutna fluktuacija kitajskih potnikov na mariborskem letališču nizka, zato smo na ministrstvu ocenili, da je namestitev tabel v kitajskem jeziku za zdaj nepotrebna. Ko bo na letališču več potnikov iz Kitajske oz. bodo ti prevladovali, bomo ponovno razmislili o predlagani možnosti, ki so jo na letališču brez soglasja ministrstva realizirali, kar je v nasprotju s sklenjeno najemno pogodbo.

V objavljenem članku je navedeno, da je skladno s predpisi Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) opredeljen angleški jezik kot tisti, ki se ga uporablja pri opravljanju dejavnosti (delovni jezik) poleg uradnega jezika. Na katera določila ICAO s tem mislite?

Angleški jezik je delovni jezik mednarodnih institucij s področja letalstva, kot sta Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) in Evropska konferenca civilnega letalstva (ECAC), in je de facto mednarodni jezik civilnega letalstva. Z razširitvijo letalskih potovanj v 20. stoletju se je pojavila varnostna skrb glede učinkovitosti komunikacije med deležniki v letalstvu (med piloti in kontrolorji zračnega prometa). Leta 1951 je ICAO predlagala aneks k Čikaški konvenciji, s katerim bi angleščina postala univerzalni jezik za komunikacijo v mednarodnem civilnem letalstvu. Kljub temu da je šlo le za predlog ICAO, je bil predlog splošno sprejet v vsej mednarodni letalski skupnosti.

Ali po vaši oceni ta določila preprečujejo uporabo drugih jezikov na letališki infrastrukturi? 

Mednarodni civilni zračni promet je dejavnost, ki povezuje državljane in letalsko osebje iz različno govorečih držav. Skladno s predpisi ICAO je angleški jezik opredeljen kot delovni jezik – to je jezik, ki se ga poleg uradnega jezika uporablja pri opravljanju dejavnosti.

Ali je ministrstvo za infrastrukturo na podoben način že zahtevalo odstranitev kitajskih (ali pa angleških, nemških, francoskih) napisov z drugih javnih ali državnih objektov?

Tega podatka nimamo.

Ali se vam zdi, da je politika odstranjevanja kitajskih napisov skladna z zavezami slovenskega predsednika vlade (v odstopu) Mira Cerarja glede večjega povezovanja Slovenije in Kitajske, tudi v smislu turizma, ki jih je 7. julija dal kitajskemu predsedniku vlade?

Slovenija in Kitajska na področju mednarodnega zračnega prometa dobro sodelujeta, kar dokazujejo pretekle aktivnosti na tem področju (pravne podlage za vzpostavitev redne mednarodne zračne povezave, zaključen postopek nasledstva dvostranskega sporazuma o zračnem prometu med bivšo SFRJ in Kitajsko, podpis memoranduma o soglasju o sodelovanju z namenom, da bi letalski prevozniki obeh držav lahko čim prej začeli opravljati redni letalski promet med državama).

Glede kitajskih napisov pa ponovno pojasnjujemo, da jih je upravljavec letališča v prostorih letališkega terminala namestil brez potrebnega soglasja ministrstva, kar je v nasprotju s sklenjeno najemno pogodbo.

Na Ministrstvu za infrastrukturo seveda podpiramo promocijo turizma in si s številnimi aktivnostmi prizadevamo za širitev mariborskega letališča in s tem povečanja števila potnikov, turistov, menimo pa, da slovenski in angleški napisi vsem potnikom, tudi iz Kitajske, na mariborskem letališču zagotavljajo varno in ugodno »letališko« izkušnjo. Ob tem zdaj, po informacijah, ki so nam na voljo, obseg kitajsko govorečih potnikov na mariborskem letališču ni tako velik, da bi bila uporaba kitajskih napisov potrebna.