REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Aerodrom Maribor: država prevarala kitajskega lastnika, Bratuškova se dobrika Turkom, zaposleni pa kmalu brez služb

Aerodrom Maribor: država prevarala kitajskega lastnika, Bratuškova se dobrika Turkom, zaposleni pa kmalu brez službvir: www.maribor-airport.si

Družba Aerodrom Maribor, ki je v lasti SHS Aviation, je 15. januarja 2019 obvestila Ministrstvo za infrastrukturo (MZI), da kot najemnik drugega največjega mednarodnega letališča v Sloveniji, odpoveduje najemno pogodbo. 

Pogodbo so za 15 letno obdobje podpisali leta 2017. Po dveh letih je družba Aerodrom Maribor državo zaprosila za finančno pomoč, saj je bilo očitno, da več prometa v neoptimalnih pogojih, z majhnimi letali in kratkimi poleti za najemnika pomeni le več izgube. Družba je s planom za razširitev mariborskega letališča čakala tudi na spremembe in ponovno sprejetje državnega prostorskega načrta (DPN), država pa je zavrnila finančno podporo in še danes odlaša z novim DPN. 

K odločitvi za enostransko prekinitev najemne pogodbe pa naj bi botrovalo tudi več kot 140 pripomb civilne družbe na spremembo DPN.

Kot smo že poročali, je bilo 30.11. 2017, rečeno, »da bo država naredila vse, da čim prej pripravi državni prostorski načrt, a si želijo tudi odgovornih in korektnih investitorjev, ki bodo v sodelovanju z njo ustvarili pogoje za izvedbo investicije.« 

Prostorski načrt, ki bi moral biti sprejeti do marca leta 2018, še vedno ni sprejet, MZI pa je v vmesnem času prevzela Alenka Bratušek. Poleg lažnih obljub države in namesto, da bi se ukvarjali z reševanjem le teh, so se raje zapičili v »sporno« uporabo kitajskih pismenk in jih na letališču prepovedali.

Kitajskim investitorjem je seveda prekipelo. K odločitvi za enostransko prekinitev najemne pogodbe pa naj bi botrovalo tudi več kot 140 pripomb civilne družbe na spremembo DPN. Opaziti pa je tudi nezadovoljstvo občanov, ki ga s komentarji izražajo na različnih spletnih medijih.

Letališče Maribor
vir: www.maribor-airport.si

»Podaljšanje steze za to, da se bodo lahko cel dan nad nami šolali z velikimi tovornimi letali. Kaj veste, da za mizernih cca 1000 € cel dan kroži letalo nad nami. Že sedaj bi to bilo moteče za turizem, v kolikor pripeljejo na šolanje še velika jumbo letala, potem adijo turizem. V kolikor je vsem vseeno za krajane Dravskega polja, potem vsaj pomislite kaj bo z vsemi EKO kmetijami v okolici!«

»Glede na sedanji promet je širitev ekonomsko neupravičena, z malo več kmečke pameti, bi lahko letališče služilo v turistične namene, v kolikor bi se znali povezati s turističnimi kraji od Dobrne do Lendave.« 

V začetku leta, po preklicu najemne pogodbe, pa je svoje mnenje na Twitterju izrazil Janez Janša. »V enem mesecu je @vladaRS uspelo pregnati investitorje iz ZDA, Kitajske in Madžarske. Verjetno še več takih, ki niso znani.« 

Država ni izpolnila danih obljub, zaposlenim pa se ne obeta nič dobrega.

Danes žal vse kaže, da bo podjetje Aerodrom Maribor letališko infrastrukturo, po poteku 6-mesečnega odpovednega roka, vrnilo nazaj v upravljanje državi, dotlej pa bo letališče še obratovalo. Tamkajšnjim zaposlenim pa se ne obeta nič dobrega.

Na MZI pravijo, da so v iskanju možnih rešitev delovanja mariborskega letališča v bodoče že konec prejšnjega mandata izvedli javno naročilo z naslovom »Iskanje možnih rešitev za delovanje Letališča Edvarda Rusjana Maribor.« Na podlagi izvedenega javnega naročila so pridobili študijo, ki pa jo še preučujejo.

Kitajski vlagatelji, so imeli z letališčem Edvarda Rusjana dolgoročne načrte, kar so med drugim dokazali najprej z več kot 12,8-milijonsko dokapitalizacijo družbe SHS Aviation, lastnice Aerodroma Maribor. Lani septembra pa so za kapitalske rezerve Aerodroma Maribor namenili še dodatnih 1,5 milijona evrov, s čimer so okrepili finančno stabilnost obeh podjetij in socialno varnost 38 zaposlenih. 

Alenka Bratušek
Alenka Bratušek | vir: STAfoto

Z razrešitvijo generalnega direktorja direktorata za letalski in pomorski promet Mirka Komca, pa jim je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, decembra lani prekrižala načrte. Komac je bil namreč ključni uradniški zaupnik kitajskih vlagateljev in podpornik njihovih razvojih načrtov.

»Letališče ima zanemarljiv promet, sestrska letalska družba VLM Airlines je lani pristala v stečaju. SHS Aviation je zatem začel pritiskati na Bratuškovo. Najprej so prenehali plačevati najemnino, nato so terjali več kot 3,2 milijona evrov državne pomoči, kar je ministrica zavrnila. Aerodrom Maribor je sicer nato nakazal zapadle najemnine in te zdaj redno plačuje. Z odpovedjo sklenjene najemne pogodbe je izbral nov način pritiska. Iz SHS Aviation so danes sporočili, da so si vseskozi prizadevali za razvoj letališča, ki bi med drugim omogočil medcelinske polete.« je januarja poročal Dnevnik. 

»Lani septembra pa so za kapitalske rezerve Aerodroma Maribor namenili še dodatnih 1,5 milijona evrov, s čimer so okrepili finančno stabilnost obeh podjetij in socialno varnost 38 zaposlenih.«

V SHS Aviaton, ki ga vodita Marko Gros in Lingkun Meng, so pojasnili, da so v preteklih mesecih večkrat izpostavili, da najemna pogodba zanje pomeni izrazito ekonomsko nevzdržen model.

Kljub temu so do danes poravnali vse najemnine, ki presegajo več kot 2 milijona evrov in redno plačujejo vse stroške upravljanja letališča. 

Z Aerodroma Maribora so nam sporočili, da so pogodbo prekinili iz dveh razlogov:

»1. Zaradi izredno ekonomsko nevzdržnega modela pogodbe.

2. Zaradi nejasnih rokov sprejemanja DPN in jasnih odgovorov na naš predlog za izgradnjo dolgoročnega koncesijskega modela.

SHS Aviation skupaj z Aerodromom Maribor je že ob razpisu 2017 jasno definiral, kaj so predpogoji za izvedbo Poslovnega načrta, ki si ga je zastavil lastnik. 

vir: www.maribor-airport.si

Obveze države so bile jasne: ureditev in sprejem DPN ter omogočitev širitve letališča za samo izvedbo Poslovnega načrta.

Ti predpogoji niso bili izpolnjeni, še večji problem je ta, da nismo do sedaj dobili jasnih časovnic za naprej. Tako, da tukaj je bila trenutna najemna pogodba s temi pogoji nevzdržna za investitorja.«

Za Insajder.com pa v imenu MZI, Boštjan Lajovic odgovarja:

»Aerodrom Maribor d.o.o. je gospodarski subjekt, ki svojo panogo razvija popolnoma samostojno. V okviru tega ima možnost sklepanja civilnih pogodb, tudi z Republiko Slovenijo, ki določajo pravice in obveznosti pogodbenih strank. Le-te so znane vnaprej. 

Najemna pogodba določa pravice in obveznosti pogodbenih strank, tj. oddajo in najem letališke infrastrukture. Najemna pogodba ne ureja vprašanj vezanih na nadgradnjo letališča. Ne glede na navedeno si ministrstvo prizadeva zagotoviti pogoje za nadaljnji razvoj letališča. Vsi postopki s tem v zvezi se odvijajo v skladu s predpisanimi zakonskimi roki.« 

»Obveze države so bile jasne: ureditev is sprejem  DPN ter omogočitev širitve letališča za samo izvedbo Poslovnega načrta.« 

V SHS Aviation kljub temu verjamejo, da še vedno obstaja možnost za širitve Letališča Edvarda Rusjana Maribor, zato se iz projekta, ki bi temeljil na vzdržnih pogojih, ne umikajo.

Na vprašanje: Kaj bi se moralo spremeniti, da bi umaknili preklic pogodbe in z vodenjem letališča nadaljevali, družba Aerodrom Maribor odgovarja:

»Preklica pogodbe ni mogoče umakniti. Ministrstvo smo v zadnjih mesecih po odpovedi parkrat pozvali, da bi se začeli pogovarjati, kako naprej po izteku odpovednega roka, vendar do danes nismo s strani MZI prejeli nobenega interesa za sestanek.«

Ko smo na MZI vprašali, če pripravljajo kaj v tej smeri in kako je z novim DPN, ki bi dopuščal obsežno dodatno pozidavo letališča in podaljšanje vzletno-pristajalne steze, oziroma kje se je zapletlo in zakaj so zavrnili prošnjo podjetja za dodelitev državne pomoči, pa pojasnjujejo:

»Sedanje vodstvo Ministrstva za infrastrukturo se je aktivno vključilo v iskanje dolgoročnih rešitev za uspešno rast in razvoj letališča Maribor, zato zavračamo očitke o nepripravljenosti. Glede morebitnih nerealnih obljub v preteklosti ne moremo sprejemati odgovornosti, prošnjo za dodelitev državne pomoči pa smo zavrnili, ker družba Aerodrom Maribor zanjo ni izpolnjevala zakonsko določenih pogojev.

Ministrstvo za infrastrukturo spremlja vse dogodke vezane na nadaljnji razvoj Letališča Edvarda Rusjana Maribor in preučuje možne rešitve.

SHS Aviation d.o.o. je samostojna gospodarska družba, registrirana za opravljanje dejavnosti zračnega prometa, ki tako kot druge išče nove poslovne priložnosti.«

Letališče Maribor
vir: www.maribor-airport.si

Na Aerodrom Mariboru so izjavo MZI komentirali z:

»Ja če to drži, potem Aerodrom Maribor ni vključen v iskanje dolgoročnih rešitev, ker do sedaj nismo bili pozvani na noben sestanek na to temo. 

Kar se pa tiče dodelitve državne pomoči pa to ne drži, ker je isto državno pomoč država dodelila letališču Portorož v letu 2017, kjer pa država tudi ničesar nima v lasti. Tako, da pravni pogoji so po pravilih za oba letališča enaki.«

Ministrstvo smo v zadnjih mesecih po odpovedi parkrat pozvali, da bi se začeli pogovarjati kako naprej po izteku odpovednega roka, vendar do danes nismo s strani MZI prejeli nobenega interesa za sestanek.

Po prekinitvi najemne pogodbe s strani kitajskih lastnikov je vprašljiv kakršenkoli promet na mariborskem letališču. S tem pa je vprašljiva tudi usoda tam zaposlenega osebja.

Družba Aerodrom Maribor, preko družbe SHS Aviation zaposluje 38 ljudi različnih profilov, nekateri med njimi imajo tudi mednarodne licence za to, da letališče sploh lahko opravlja mednarodni promet.

Tega je sicer zadnje mesece bolj malo, saj redne linije ni, so pa tam še vedno letala na šolanju in posamezni čarterski poleti.

»Če ministrstvo z nami ne bo sklenilo nobenega dogovora v času odpovednega roka to pomeni, da se upravljanje letališče za nas konča. To pa pomeni, da družba Aerodrom Maribor s tem dnem tudi ne potrebuje zaposlenih, ki so zadolženi za delo na letališču,« pojasnjujejo v družbi Aerodrom Maribor.

Letališče Maribor
vir: www.maribor-airport.si

MZI pa dodaja, da trenutno še »proučuje možne rešitve«. 

Spomnimo, da je SHS Aviation ob prihodu v Maribor napovedoval enajst novih rednih linij in 16 Airbusov, za silo so vzpostavili nekaj rednih linij z belgijsko VLM Airlines, ki je lani končala v likvidaciji. Potem, ko je lastniške vajeti prevzela družina Meng, so napovedali za več 600 milijonov evrov naložb in vzpostavitev medcelinskega prometa s kitajskimi mesti. 

Glede morebitnih nerealnih obljub v preteklosti ne moremo sprejemati odgovornosti, trdijo danes na MZI.

Glede na to, da nameravajo na Ministrstvu za odločitev porabiti še nekaj mesecev, je veliko vprašanje, kaj se bo, ob upoštevanju, da bo tudi morebiten nov razpis ali kakršnakoli druga rešitev terjala kar nekaj časa, od sredine julija sploh še dogajalo na mariborskem letališču.

Ob tem, da bo z družbo Aerodrom Maribor v vsakem primeru potrebno sesti za mizo, saj ta ob zaposlenem osebju razpolaga tudi z 11 hektarji zemljišč neposredno ob letališču in pripadajočimi  parkirnimi prostori.

Ministrica Alenka Bratušek je pred kratkim dejala, da so odprte vse možnosti, od iskanja novega najemnika do sklenitve javno-zasebnega partnerstva, izključena ni niti prodaja letališča.

Letališče Maribor
vir: www.maribor-airport.si
Po prekinitvi najemne pogodbe s strani kitajskih lastnikov je vprašljiv kakršenkoli promet na mariborskem letališču. S tem pa je vprašljiva tudi usoda tam zaposlenega osebja.

Na nedavnem obisku Ankare, se je ministrica med drugim sestala tudi s turškim ministrom za promet in infrastrukturo Mehmetom Cahitom Turhanom je zapisala na Twitterju.

Turškega kolega je pozvala, naj priložnosti, povezane z letališčem Edvarda Rusjana, predstavi vodstvu turškega nacionalnega letalskega prevoznika Turkish Airlines.


Kot so na Ministrstvu pojasnili za Večer, je Bratuškova turškemu ministru za promet in infrastrukturo predstavila možnost, da bi Turkish Airlines uporabljal štajersko letališče. 

»Povedala mu je, da je letališče skladno s predpisi in standardi Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) in razpolaga z veljavnim obratovalnim dovoljenjem. Ministra je pozvala, naj priložnosti predstavi tudi vodstvu turškega nacionalnega letalskega prevoznika. O tem, da bi se ta odločil leteti tudi iz Maribora in da bi turška stran prevzela tudi upravljanje letališča, pa je zelo preuranjeno govoriti,« ocenjujejo pri Alenki Bratušek. Turkish Airlines sicer z Istanbulom povezuje ljubljansko letališče Jožeta Pučnika.

Boštjan Lajovic z MZI pojasnjuje, da je letališče Edvarda Rusjana Maribor javno letališče za mednarodni zračni promet, dostopno vsem letalskim prevoznikom, tudi letalskim prevoznikom iz tretjih držav, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje.

Letalski prevozniki, ki opravljajo mednarodni redni zračni promet, pa samostojno, v okviru svoje dejavnosti, širijo svojo mrežo letenja. Nujni pogoj za vzpostavitev nove linije je zagotovitev zadostnega števila potniških kapacitet. Brez tega opravljanje prevoza na določeni liniji ni rentabilno.

Problem niso 'nesposobni' tuji investitorji, kot bi želeli to prikazati državni uradniki - pač pa politiki, ki ne izpolnjujejo svojih obljub.

To je seveda res. Toda brez  brez spremembe prostorskega načrta, za katerega so odgovorni politiki in brez podaljšanja letališke steze in s tem omogočanja rentabilnih poletov - bo letališče še naprej gospodarska cokla, ne pa motor razvoja Štajerske in Slovenije.

Problem torej niso "nesposobni" tuji investitorji, kot bi želeli to prikazati državni uradniki - pač pa politiki, ki ne izpolnjujejo svojih obljub in ki danes trdijo, da "ne morejo prevzeti odgovornosti glede morebitnih nerealnih obljub v preteklosti" - čeprav je te obljube dal minister Zdravko Počivalšek, ki se je iz enega ministrskega stolčka zgolj presedel na drugega.

Take neresnosti tuji investitorji seveda ne morejo in ne bodo razumeli, pač pa si bodo za investicije raje izbrali sosedje države, ki znajo izpolnjevati obljube. 

Komentarji