REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Miodrag Kostić kljub nizkim udarcem državnih medijev načrtuje nova vlaganja v letališče Portorož

Miodrag Kostić kljub nizkim udarcem državnih medijev načrtuje nova vlaganja v letališče PortorožKostić Miodrag in Letališče Portorož

Srbski poslovnež Miodrag Kostić je prek svojega podjetja konec decembra lani postal večinski lastnik Aerodroma Portorož. In prav zato lahko sedaj začne s širitvijo letališča. Informacija je precej nova, saj je celo novi župan za Đenio Zadković za lastniško spremembo izvedel šele v četrtek zvečer.

Kostić zato sedaj načrtuje nova vlaganja. Zlasti v infrastrukturo, ki je zastarela. Načrtuje pa tudi nove letalske povezave, kot poročajo Primorske novice.

Zanimivo je predvsem to, s kakšnim nasprotovanjem se Kostić sooča pri svojih načrtih. Predvsem na državnem SiOL-u so Kostiću doslej posvetili izjemno veliko pozornosti.

 Tako so na primer opozarjali, da se »največjemu srbskemu tajkunu Miodragu Kostiću se odpira pot do obvladovanja Gorenjske banke, ne da bi mu bilo za to treba plačati en evro kupnine ali pridobiti soglasja regulatorjev, ki jih še vedno nima.« Pozneje se je izkazalo, da nepravilnosti pri prevzemu banke ni bilo.

Očitno je, da želijo Miodraga Kostića v državnih medijih diskvalificirati tudi na podlagi nacionalne pripadnosti oziroma državljanstva

Siol je kritično pisal tudi o nameri Kostića, ki naj bi želel odpovedati pogodbo o upravljanju portoroškega Hotela Palace s svetovno hotelsko verigo Kempinski.

Uspešni portoroški hotel, ki ga je Istrabenz na zahtevo bank upnic leta 2015 prodal Kostiću, je namreč za tega po oceni SiOL-a že kmalu po prevzemu »postal neusahljiv vir denarja«.

Kostić naj bi iz hotela počrpal 18 milijonov evrov, denar pa preselil v davčne oaze - se je razpisal državni SiOL.

Da gre za napade na Kostića, ki ga poskušajo v državnih medijih diskvalificirati tudi na podlagi nacionalne pripadnosti oziroma državljanstva, kaže tudi vztrajno ponavljanje sintagme »srbski tajkun« v državnih medijih, ki jih isti ne uporabljajo za na primer ruske, avstrijske, slovaške, hrvaške, nemške, ukrajinske in druge »tajkune«, ki jih praviloma naslavljajo z »poslovneži«.

Diskvalifikacija poslovnežev na takšen način pa je seveda diskriminatorna in nedopustna, predvsem pa je slaba za Slovenijo, ki bi morala biti varno poslovno okolje ne glede na nacionalno pripadnost lastnika kapitala.  

Kostić Miodrag
Miodrag Kostić, letališče Portorož in hotel Palace v Portorožu.

Zanimivo je, da profitabilnosti Kostićevih potez toliko pozornosti posveča državni SiOL, medij, ki še vedno posluje – z veliko izgubo in vsak mesec pridela okoli 100 000 evrov izgube.

Vendar pa je Kostić že leta 2017, ko je njegovo podjetje kupilo tretjinski delež Aerodroma, napovedal, bi rad iz Portoroža naredil svetovno destinacijo. Vse to pa ima s selitvijo denarja v oaze le malo skupnega. Za širitev letališča so namreč potrebne investicije. Kar pomeni, da bo denar v Portorož zopet pritekal, ne pa odtekal, kot so prepričani v SiOL-u.

Svetovna letovišča imajo lastna letališča, s katerih vzletajo letala različnih prevoznikov - Portorož pa ne

Svetovna letovišča imajo namreč lastna letališča, s katerih vzletajo letala različnih prevoznikov - Portorož pa ne. Zdaj ko je Kostićevo podjetje postalo večinski lastnik Aerodroma, bo svoje načrte lahko tudi izpeljal. Načrtuje več vlaganj.

Skupaj z vodstvom Aerodroma si prizadevajo za dokončanje postopka sprejemanja državnega prostorskega načrta, ki ga je že prejšnja vlada opredelila za enega od prednostnih projektov. Tu pa imajo enake probleme tako kitajski investitorji v Mariboru kot Kostić v Portorožu - država namreč zamuja (po zadnjih obljubah  ministra Počivalška že več kot leto dni!) pri sprejemu državnega prostorskega načrta in s tem neprestano škodi lastni turistični panogi.

V Mariboru državni uradniki investitorje silijo v nerentabilne polete, nato pa se jim državni mediji posmehujejo zaradi "izgub" in nesposobnosti, v Portorožu pa bi lahko Kostića na podoben način minilo potrpljenje ob čakanju na državne mline, tako kot je dobra volja že minila Joca Pečečnika ob dolgoletnem čakanju na razrešitev zapletov s Plečnikovim stadionom v Ljubljani. 

Piranska občina je s 36,2-odstotnim deležem v Aerodromu Portorož je njegova druga največja lastnica, ki je svoj delež še nedavno želela okrepiti. In tega zagotovo ne bi naredili, če bi računali na to, da se bo vrednost naložbe zmanjšala.

Veliko bo odvisno tudi od novega župana Portoroža. Kako bo torej novi župan Đenio Zadković gledal na to, da je Miodrag Kostić postal večinski lastnik?

Aerodrom Portorož
Letališče Portorož

Zadković si do včeraj menda ni uspel ustvariti mnenja, kot je povedal na srečanju istrskih županov, tudi zato, ker je za lastniško spremembo izvedel šele v četrtek zvečer in do včeraj dopoldne ni zbral dovolj informacij. Zagotovil pa je, da občina ne bo prodala svojega deleža in bo ostala druga največja lastnica, čeprav letališče zanima “ogromno interesnih skupin” in ima občina “bolj pasivno vlogo”.

Kostić je že napovedal, da so pripravljeni vložiti dva milijona evrov - tudi v korist slovenskega turizma

Kostić zato sedaj načrtuje obnovo in posodabljanje zastarele letališke infrastrukture, to je povečanje zmogljivosti letališča v korist portoroškega in slovenskega turizma. Razvojni načrti letališča vključujejo tudi podaljšanje steze in gradnjo dodatnih hangarjev.

Kostić je že napovedal, da so pripravljeni vložiti dva milijona evrov. Prizadeval si bo tudi za vzpostavitev čarterske povezave med Beogradom in Portorožem.

Tudi tu se sicer Kostić in občina soočajo z odporom lokalnih prebivalcev, ki si širitve letališča ne želijo, podobno kot to velja v Mariboru. Ob predstavitvi prvih predlogov pred sedmimi leti so bili nekateri prebivalci kritični. "S takšnimi pobudami ne bodo nikoli našli soglasja za obljubljeno »majhno« podaljšanje letališke steze sečoveljskega letališča Portorož," so tedaj sporočili lokalni prebivalci Sečovelj. 

Letališče Portorož Vir:Wikipedia
Aerodrom Portorož                                                                                                                              Vir:Wikipedia

Če bi obveljal predlog iz pobude, bi namreč morali: prestaviti državno cesto Lucija–hrvaška meja, mednarodni mejni prehod Sečovlje, porušiti več hiš ob vzhodnem delu letališke steze in prestaviti tok kar dveh rek, to je Drnice in Dragonje, ter poseči v krajinski park. »To lahko predlaga samo nekdo, ki očitno noče sprejetja DPN,« je tedaj dejal nek krajan.

Toda po drugi strani je to verjetno edina pot, da se v Portorožu kaj premakne na bolje.

Očitno je tudi, kje je problem – tako v Portorožu kot v Mariboru, kjer je v mariborsko letališče vložil kitajski lastnik, investicije podpirajo lokalne oblasti, zapleta pa se – v Ljubljani, kjer se izdajajo različna dovoljenja in kjer ni odločnosti, da se zaradi nacionalnih interesov sprejmejo nujne odločitve.

So pa, vsaj za zdaj, v Turističnem združenju Portorož veseli, da je Aerodrom dobil večinskega lastnika, ki napoveduje vlaganja v letališko infrastrukturo. »Po obdobju, ko je bil Aerodrom v lasti podjetij, ki so bili bolj kot ne pasivni lastniki, si želimo aktivnega lastnika, ki bo imel interes vlagati. S tem bo pridobila tudi celotna destinacija,« je dejal Igor Novel, direktor tega združenja.

 

Komentarji