Energetska odvisnost Slovenije lani nekoliko večja

Energetska odvisnost Slovenije je bila lani 48-odstotna in s tem za dve odstotni točki večja kot v 2016. Domači viri so namreč zadostili 52 odstotkov slovenskih potreb po energiji, ostalo je morala Slovenija uvoziti, je danes objavil državni statistični urad.

Skupna količina proizvodnje iz domačih virov energije za lani je bila 3,7 milijona tona naftnega ekvivalenta, kar je za dva odstotka več kot v 2016. Povečala se je predvsem količina jedrske energije (za 10 odstotkov) ter geotermalne in sončne energije (za dva odstotka), upadla pa količina energije iz hidroelektrarn (za 14 odstotkov). Manj kot enoodstoten je bil upad pri trdnih gorivih (Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje).

Z domačimi viri energije je Slovenija v letu 2017 zadovoljila 52 odstotkov potreb po energiji. Preostala potrebna količina je bila zagotovljena iz uvoza; oskrba z naftnimi proizvodi pa je v celoti iz uvoza.

Skupna količina energije, namenjena oskrbi Slovenije, je lani dosegla 6,8 milijona ton naftnega ekvivalenta.

V strukturi oskrbe z energijo so ponovno prevladovali naftni proizvodi, katerih delež je znašal 33 odstotkov. Delež jedrske energije je bil pri 24 odstotkov, delež energije iz obnovljivih virov (vključno s hidroenergijo) in delež premoga vsak po 16 odstotkov in delež zemeljskega plina 11 odstotkov.