REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

ECB nadaljuje s politiko nizkih obrestnih mer, ki »uničujejo gospodarstvo«. Bo Lagardova prinesla spremembe?

ECB nadaljuje s politiko nizkih obrestnih mer, ki »uničujejo gospodarstvo«. Bo Lagardova prinesla spremembe?Evropska centralna banka (ECB)

Evropska centralna banka (ECB) bo na danes odločala o novih ukrepih, s katerimi bi pognala gospodarsko aktivnost in spodbudila inflacijo. Trgi pričakujejo nadaljnje znižanje depozitne obrestne mere, ki jih je nakazala sama ECB, nekateri omenjajo ponovno uvedbo programa odkupovanja obveznic.

Ključna obrestna mera v območju evra je pri nič odstotka. Obrestna mera za mejno posojanje je postavljena pri 0,25 odstotka, obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank pa pri minus 0,40 odstotka.

Analitiki pričakujejo znižanje slednje, nekateri pa obenem tudi določitev pogojev, po katerih bi lahko bili določeni depoziti oproščeni negativnih obresti.

ECB bo objavila najnovejšo napoved o gibanju BDP in inflacije. Ker se območje z evrom sooča z razmeroma nizko inflacijo, nekateri napovedujejo tudi vnovičen zagon programa odkupovanja obveznic.

Medtem pa, kot poroča Fortune, predsednik upravnega odbora Deutche Bank opozarja, da »negativne obrestne mere uničujejo finančni sistem.«

Predsednik upravnega odbora banke Christian Sewing je na konferenci bankirjev v Frankfurtu, ki je tudi sedež Evropske centralne banke opozoril, da »dolgoročno negativne obrestne mere uničujejo finančni sistem.«

Deutsche Bank Vir:Zero Hedge

Opozoril je zlasti na dejstvo, da so bile posojilne obrestne mere ECB v zadnjih letih celo pod ničelno stopnjo.

Christian Sewing: Negativne obrestne mere uničujejo finančni sistem.

Po njegovi oceni poceni denar ni naredil ničesar za to, da bi pomagal konkurenčnosti gospodarstva. Predvsem ne vzpodbuja podjetij, da bi si sposojala denar ali še več investirale. Namesto tega kaznuje tiste, ki varčujejo in negativno vplivajo na cene nepremičnin in vrednostnih papirjev.

Dodatno zmanjševanje obrestnih mer bi zato lahko naredilo »refinanciranje bolj poceni za države, vendar bo imelo stranske posledice.«

Negativne obrestne mere namreč po eni strani preprečujejo bankam, da bi dobile obrestne mere zaradi svojih finančnih rezerv, pač pa jih zato celo obremenjujejo. Pri tem je prav Deutsche Bank ene od bank, ki je zaradi tega najbolj prizadeta.

Donald Trump, zamuda ob prihodu na vrh G7

Cena njenih delnic je od začetka te politike leta 2014 padla za več kot 75 odstotkov. Da bi nadomestila izgube je banka morala odpustiti na tisoče zaposlenih in iskati partnerje za združitev.

Lagardova se bo, kot ugotavljajo analitiki, morda bolj približala stališčem 'kritkov s severa', kar je takoj tudi nekoliko dvignilo cene delnic bank.

Pritrdil mu je tudi Martin Zielke, direktor uprave banke Commerzbank, ki meni, da to ni »vzdržna politika.« Je pa to politiko uvedel predsednik ECB Mario Draghi, ki je dejal, da bo »naredil karkoli bo potrebno« da evropsko gospodarstvo izvleče iz krize. Toda Draghi bo 1. novembra predal svoje mesto Christini Lagarde, ki je do nedavnega vodila IMF.

Na svoji predstavitvi pa je že pojasnila, da bo kljub temu da ceni ravnanje Draghija »potrebno zavedati zaradi potencialnih stranskih posledic in skrbi ljudi obravnavati resno.«

To pa pomeni, da se bo, kot ugotavljajo analitiki, morda bolj približala stališčem »kritkov s severa«, kar je takoj tudi nekoliko dvignilo cene delnic bank.

Komentarji