Čas za zimske dvokolesne razglede: kolesarski hi-tech

Čeprav je zima in kolesa po veliki večini počivajo, nam sam nemirni duh ne da miru, da si ne bi malo pogledali, kaj se na tem področju z vidika tehnike dogaja.

Za vsako priložnost imamo svoj tip kolesa: za gorsko vožnjo, klasično in down-hill, za mestno vožnjo, za športno hitrostno vožnjo, kolesa z vgrajenim elektromotorjem… razpon je že tako širok, da si praktično vsakdo lahko najde kolo za svoje potrebe.

No, o cenovnih razponih ne bom podrobno pisal, saj novo kolo dobite že za dobrih 100 eur, pa vse do preko 10.000 eur, in to v »navadni« kolesarski trgovini za ovinkom.

Mene bolj zanimajo tehnične rešitve, ki niso ravno vsakdanje. Človeška domišljija nima meja, saj so določene rešitve našle pot iz dirkaškega sveta, spet druge pa skozi potrebo po vzdržljiv in robustni uporabi.

Tudi sami sistemi menjalnikov so skozi čas dobili svoje izvedbe: od torpednega sistema v zadnjem pestu (od 3 do celo 9 prestav) kjer je tehnika tako kompleksna, da jo niti najboljši serviserji ne razstavljajo… ko se ti vsi delčki usujejo na mizo, jih praviloma nikoli več ne sestaviš.

Do klasičnega sistema spredaj 2 ali 3 zobniki in zadaj 6 do 10 zobnikov ter ponovno videnega in na novo razvitega sistema preko kardanskega prenosa. Zanimivo, tudi sam variomatski sistem se nekako nikoli ni obnesel in našel pot iz skuterjev na kolesa.

Celo drugačna oblika gonilk in sistema preko vzmeti na gonilki je razvita, a postavlja se vprašanje smiselnosti in dejanskih prednosti.

Dolžina gonilke nam poda silo s katero lahko pritiskamo na sam zobniški prenos, a daljša kot je, več moči imamo, hkrati pa z nogami naredimo večji obodni krog in s tem smo omejeni pri hitrosti poganjanja. In obratno. Zato se pri vrhunskih športnikih ta razdalja spreminja kot prestavno razmerje (v diferencialih) pri dirkalnih avtomobilih.

Razvoj pedalov za kolo je prav tako šel konkretno naprej: od klasičnih za vsak čevelj, do starejših, ko so bile namontirane t.i. košarice, pa do pedal s patenti, ki zahtevajo uporaba posebnega kolesarskega čevlja, ki ima na spodnji strani odlito ali privijačeno prijemalo, za mehanizem na pedalu.

Razumljivo, cestno športno kolo nima enakega pedala kot gorsko kolo, saj je že sam čevelj drugačen in potreba po robustnosti toliko večja. Na terenu potrebujemo močan čevelj, da nam ščiti nogo pred kamni in koreninami, na športnem pa je vse podrejeno teži in aerodinamiki.

Še najbolj pa me je nasmejal sistem kolesa, kjer naše telo dejansko visi na trakovih, pritrjenih na okvirju in se poganjamo samo z nogami, kot pri Kremenčkovih… no vsaj "ketna" nam ne more pasti dol…