Znanstvenik, ki je prvi "uredil" in spremenil gene še nerojenih dojenčkov je že - v hišnem priporu

Vse kaže, da je kitajski znanstvenik He Jiankui v hišnem zaporu. Gre za kontroverznega znanstvenika, ki je nedavno priznal, da je uspel »popraviti« DNK prvih nedavno rojenih otrok. Njihove DNK je spreminjal še pred rojstvom otrok, to pa seveda odpira številna etična in družbena vprašanja.

Povezana so predvsem z vprašanjem, ali človek lahko - in v kakšni meri - posega v strukturo DNK še nerojenih otrok. Gre seveda za kodni zapis, ki določa razvoj človeških celic.

Omenjena tehnologija bi na primer lahko omogočila, da bi si nekateri – na primer bogatejši – lahko »naročali« otroke s posebnimi lastnosti in tako bi lahko že v nekaj generacijah dobili kasto posebej oblikovanih »nadljudi«.

Po drugi strani pa ta tehnologija človeštvu lahko omogoči tudi velik napredek – odpravo številnih dednih napak, kroničnih bolezni in podobno. Zelo verjetno bi lahko omogočila tudi podaljševanje človeškega življenja.

Kitajska naj bi omenjenega znanstvenika, potem ko je nenadoma izginil neznano kam, zadržala v njegovi hiši. Po poročanju New York Timesa lahko iz hiše, kjer se nahaja, pošilja elektronska pisma, telefonira in komunicira z osebjem Južne univerze za znanost in tehnologijo v Šenzenu, vendar prostorov domovanja ne sme zapustiti.

Stražarji ne dopuščajo tudi nobenega stika zunanjih obiskovalcev z znanstvenikom, univerza pa je izdala uradno sporočilo, v katerem zanika, da naj bi bil njihov znanstvenik priprt.

Njegova usoda je za zdaj neznana. V znanstvenih krogi namreč obstajajo tudi resni dvomi o poštenih namenih njegovega znanstvenega eksperimenta. Pacientom, ki so sodelovali v eksperimentu je namreč dal zavajajoče formularje, v katerih je pisalo, da gre za preizkus cepiva proti AIDS-u, ne pa za genetske modifikacije.

Prav tako je obljubil, da bo vsem dal na voljo »gole podatke« svoje raziskave, kar se doslej še ni zgodilo. Tudi zato je težko oceniti dolgoročne posledice njegovih metod.

V zvezi s temi vprašanji so v ZDA izvedli tudi zanimivo raziskavo, iz katere pa izhaja, da ljudje na splošno podpirajo genski inženiring, kadar gre za preprečevanje genetskih bolezni, hkrati pa nasprotujejo spremembam, kadar bi le-te lahko vplivale na spreminjanje genske osnove ljudi tako, da bi pridobili nove sposobnosti.

Vprašani torej ne podpirajo predvsem genskega inženiringa, ki bi ljudi naredilo za pametnejše, višje in podobno.

Mesec dni zatem, ko so bili prvi otroci s spremenjenimi geni očitno že rojeni na Kitajskem, je raziskava, ki jo je naredil center NORC agencije AP pokazala, da so ljudje dejansko zelo razdeljeni zaradi dileme, ali je takšno spreminjanje DNK etično ali ne.

Okoli 70 odstotkov jih podpira »urejanje« genov zaradi preprečevanja bolezni (Huntingtonova bolezen, slepota, fibroza, zmanjšanje možnosti za rak). Vendar istočasno 70 odstotkov vprašanih nasprotuje genskemu inženiringu zaradi izboljšanja sposobnosti kot so inteligenca, atletska postava, barva oči ali kože in višina ljudi.

Tudi na Kitajskem naj bi bil namen spornega eksperimenta sicer izboljšanje novo rojenih otrok na virus AIDS-a, vendar skrajni dometi tega eksperimenta ostajajo nejasni.

Kljub temu pa večina ljudi, vsaj v ZDA, ne podpira državnega financiranja programov, ki bi uporabljali tehnike genskega inženiringa na človeških zarodkih.

Temu nasprotuje 48 odstotkov vprašanih, pritrjuje pa 26 odstotkov.

Večina pa tudi še vedno ne zaupa znanosti.

Okoli tretjina vprašanih meni, da bo tehnologija uporabljena, še predno bo ustrezno testirana, tako kot se je to zgodilo na Kitajskem, okoli 90 odstotkov pa jih je tudi prepričanih, da bo uporabljena za neetične razloge.

Okoli tri četrtine Američanov je tudi prepričanih, da ta tehnologija spreminjanja DNK ne bo na voljo revnim.