ZDA znova prekršile mednarodno pravo in uvedle enostranske sankcije zoper Iran

Začele so veljati nove, enostranske sankcije ZDA proti Iranu, ki zadevajo več kot 700 iranskih pravnih subjektov in posameznikov. Uvajajo tudi prepoved trgovanja z iransko nafto z izjemo osmih držav, med katerimi so Kitajska, Italija in Grčija. Iran napoveduje, da bo sankcije zaobšel, EU pa zaščito evropskih podjetij, ki poslujejo s Teheranom.

Pol leta po odstopu Washingtona od mednarodnega sporazuma iz leta 2015, s katerim je Iran v zameno za odpravo sankcij omejil svoj jedrski program, so danes začele veljati še ostrejše sankcije ZDA proti Teheranu. S tem so ZDA ponovno vzpostavile vse sankcije oziroma ukrepe, ki so bili v veljavi proti Iranu pred podpisom sporazuma.

Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je danes povedal, da pomenijo nove sankcije "neusmiljen pritisk", dokler se Iran ne bo obrnil za 180 stopinj pri svojem destabilizirajočem ravnanju na Bližnjem vzhodu.

Ameriški minister za finance Steven Mnuchin je na novinarski konferenci s Pompeom poudaril, da bodo ZDA pritisk na Iran samo še povečevale in da morajo podjetja po vsem svetu razumeti, da bodo sankcije izvajali striktno. Izpostavil je, da se bo Iran soočil z vse večjo finančno izolacijo in gospodarsko stagnacijo, dokler ne bo v temelju spremenil svojega obnašanja.

Sankcije so doletele iranski energetski, pomorski in bančni sektor. Mnuchin je pojasnil, da sankcije zadevajo več kot 700 iranskih pravnih subjektov in posameznikov. ZDA so med drugim na črno listo dale 50 iranskih bank, več kot 200 oseb in ladij na področju pomorskega prometa in energetike, iransko letalsko družbo ter več kot 65 njenih letal.

Washington tudi prepoveduje vsakršno trgovanje z iransko nafto ter finančne transakcije z Iranom. Iz sankcij pa je začasno izvzel osem držav, ki bodo še naprej lahko trgovale z iransko nafto. Pompeo je danes sporočil, da so te države Kitajska, Indija, Italija, Grčija, Japonska, Južna Koreja, Tajvan in Turčija. Kitajska je sicer še pred tem razkritjem nove ameriške sankcije zavrnila in se zavezala, da bo še naprej trgovala s Teheranom, in sicer legitimno v okviru mednarodnega prava.

Iranski predsednik Hasan Rohani je v televizijskem nagovoru sporočil Washingtonu, da bodo "ponosno zaobšli" njegove "nezakonite in nepravične sankcije, ki so v nasprotju z mednarodnimi pravili". Povedal je, da bodo še naprej prodajali nafto.

"Smo v gospodarski vojni, soočamo se s silo, ki nas ustrahuje," je dejal in ameriškega predsednika Donalda Trumpa upravičeno obtožil, da deluje v nasprotju s pravom in mednarodnimi konvencijami. Znova je zavrnil tudi pogajanja o novem sporazumu, za katera se zavzema Bela hiša. "Najprej spoštujte že zaključena pogajanja, tako da bo osnova za naslednja pogajanja," je povedal.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je že v soboto izjavil, da bo Trump največji poraženec novih ameriških sankcij proti Teheranu. V nedeljo pa so po vsem Iranu potekali tudi množični protesti proti sankcijam, ki se jih je udeležilo več deset tisoč ljudi.

Izrael, ki vidi v Iranu največjega sovražnika, je pričakovano korak ZDA pozdravil. Izraelski obrambni minister Avigdor Liberman se je Trumpu zahvalil za pogumno uvedbo sankcij, ki jih je označil za pomemben udarec proti vplivu Teherana na Bližnjem vzhodu. Izraelski premier Benjamin Netanjahu, eden najbolj ostrih kritikov jedrskega sporazuma s Teheranom, pa je današnji dan označil za zgodovinskega, saj da gre za najostrejše sankcije, odkar so se začela prizadevanja za ukrotitev agresije Teherana.

Evropska unija, Francija, Nemčija in Velika Britanija so izrazile obžalovanje zaradi novih ameriških sankcij ter poudarile, da si bodo prizadevale zaščititi evropska podjetja, ki poslujejo s Teheranom. "Naš cilj je zaščititi evropske gospodarske dejavnike, ki legitimno poslujejo z Iranom, v skladu z evropsko zakonodajo in resolucijo varnostnega sveta ZN 2231," so zapisale v izjavi.

Podjetja iz vsega sveta morajo namreč po uveljavitvi sankcij - prvi sveženj so ZDA sprejele že v začetku avgusta - izbrati med poslovanjem z Iranom ali ZDA. Iran in preostale podpisnice zgodovinskega sporazuma iz leta 2015 si prizadevajo za ohranitev dogovora in poslov, ki so jih sklenili od takrat. Trgovanje z Iranom skuša ohraniti tudi Evropska unija, ki želi pred posledicami ameriških sankcij zaščititi evropska podjetja.

Švicarska vlada je medtem sporočila, da se z ZDA in Iranom dogovarja o vzpostavitvi plačilnega kanala za humanitarna nakazila, da bi islamski republiki zagotovili dobavo hrane in zdravil.

Po odstopu od iranskega jedrskega sporazuma maja letos so ZDA prvi sveženj sankcij proti Iranu uvedle že v začetku avgusta. Ta je uperjen proti iranskemu avtomobilskemu sektorju, trgovini z zlatom in drugimi dragocenimi kovinami. Uvedle so tudi sankcije proti večjim transakcijam v iranskih rialih ter odpravile določena dovoljenja za uvoz dobrin iz Irana, zlasti perzijskih preprog in prehrambenih izdelkov.

ZDA očitajo Iranu, da načrtno destabilizira države na Bližnjem vzhodu, kot sta Jemen in Sirija. Vendar pa je očitno, da celotno regijo destabilizirajo predvsem ZDA s svojimi intervencijami, prav tako pa ni bilo nobenih dokazov o tem, da naj bi itran kršil jedrski dogovor. Nasprotno, ZDA so od sporazuma odstopile, čeprav ga Iran ni kršil, kar predstavlja novo spokopavanje mednarodnega prava.

Iran je sicer prav danes začel z dvodnevnimi vojaškimi vajami protizračne obrambe. Izbira trenutka vaj verjetno ni naključna. V ZDA in Izraelu so namreč tudi v preteklosti že velikokrat preigravali scenarije, da ekonomsko izčrpan Iran napadejo, najprej iz zraka. Vendar pa jim je po sprejetem jedrskem sporazumu intervencijo otežila Rusija, ki je Iranu poslala protizračne sisteme S-300.