REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zaton zibelke demokracije: britanski parlament zadal udarec Johnsonu, ki ugrabljeno državo vodi proti »trdemu brexitu«

Zaton zibelke demokracije: britanski parlament zadal udarec Johnsonu, ki ugrabljeno državo vodi proti »trdemu brexitu«Velika Britanija in premier Boris Johnson

Ko bo Velika Britanija brez dogovora 31. oktobra zapustila EU, se bodo zgodovinarji še dolga desetletja prepirali, kdo je bil kriv za to – predsednik vlade, ki ni spoštoval odločitve parlamenta ali parlament, ki ni spoštoval volje ljudstva.

To je v enem stavku opisana politična drama, ki se še vedno odvija v Veliki Britaniji. In če se ne zgodi kaj popolnoma nepričakovanega – zmaga opozicije na volitvah, intervencija kraljice – je zgoraj opisan scenarij tisti, ki bo najverjetneje zapečatil usodo Velike Britanije.

Dramatično dogajanje v britanskem parlamentu bo doseglo svoj vrhunec, ko bo spodnji dom parlamenta, ob podpori 21 iz konservativne stranke že izključenih upornikov in opozicije najverjetneje izglasoval zakon, s katerim naj bi preprečili odhod Velike Britanije iz Evropske Unije.

Konservativci so ob tem naredili »čistko« v svojih vrstah tako, da so izključili celo Nicholasa Soamesa, vnuka Winstona Churchilla.

Konservativci so ob tem naredili »čistko« v svojih vrstah tako, da so izključili tako »očeta parlamenta« Kennetha Clarka, celo vrsto svojih nekdanjih ministrov in celo Nicholasa Soamesa, vnuka Winstona Churchilla.

Predlog, ki ga je parlament podprl s 328 glasovi proti 301, predvideva, da bi moral Johnson zaprositi za preložitev izstopa Velike Britanije iz Evropske unije do 31. januarja prihodnje leto, če poslanci do 19. oktobra ne bi sprejeli novega sporazuma ali glasovali za brexit brez dogovora.

Velika Britanija - parlament, brexit

Pa tudi v tem primeru parlament za preložitev brexita potrebuje privolitev tudi preostalih 27 članic Unije, ki pa vztrajajo, da mora London navesti utemeljene razloge za preložitev.

Velika Britanija lahko enostransko zgolj odpove izvajanje 50. člena pogodbe o EU in prekine postopek izstopa – toda to bi morala narediti britanska vlada ali pa morda celo kraljica.

Vendar se kraljica še vedno drži samo svojih večstoletnih protokolarnih dolžnosti, predsednik vlade pa trdi, da bo brexit izvedel »ali pa umrl« in kaj takega (zahtevo za preložitev) ne bo ukrenil.

Ostaja še možnost, da opozicija na volitvah zmaga in tako nov predsednik vlade spremeni usodo Velike Britanije.

Corbynova slaba točka je tudi, da je volitve neprestano zahteval, v zadnjem času pa jih zavrača.

Toda britanska javnost je razdeljena, opozicija pa je še bolj razdeljena kot so konservativci in obstaja velika možnost, da zaradi odpora dela javnosti do Jeremyja Corbyna konservativci znova, tudi s pomočjo »Brexit stranke« Nigela Faraga - zmagajo.

Corbynova slaba točka je tudi, da je volitve neprestano zahteval, v zadnjem času pa jih zavrača, ravno zato ker razume, da bi Johnson na njih zmagal, ker bo pomešal vprašanje volitev z vprašanjem brexita – ki ga sicer večina v Veliki Britaniji niti ne podpira več.

Johnson je po glasovanju sicer napovedal, da bo njegova vlada v parlament vložila zahtevo za razpis predčasnih volitev.

Ali bo predlog sprejet, ni jasno, saj potrebuje dvotretjinsko podporo.

Vrhunec napetosti se je zgodil v trenutku, ko je predsednik vlade Boris Johnson nagovarjal poslance, medtem pa je njegov poslanec, torijec Phillip Lee naredil šest zgodovinskih korakov in se iz poslanskih klopi vladajoče stranke preselil na klopi liberalnih demokratov.

Predvsem zaradi nasprotovanja odhodu Velike Britanije iz EU brez dogovora.

Konservativna vlada je imela le glas večine v parlamentu, ta pa je izgubila, ko se je sredi razprave Lee presedel k liberalnim demokratom.

V izjavi je pojasnil, da ne more več podpirati vlade, ki agresivno zasleduje škodljiv brexit, ki nepotrebno ogroža življenja in integriteto Združenega kraljestva.

Toda vsa ta zmešnjava odpira več vprašanj kot odgovorov.

Johnson trdi, da absolutno ne bo zahteval podaljšanja datuma brexita, prav to pa bo od njega zahteval novi zakon, v kolikor ne najde drugačne rešitve.

Johnson je ob tem zatrjeval, da mu bo parlament s svojim dejanjem »spodrezal noge« in da s tako popotnico – stališčem, da Velika Britanija ni pripravljena oditi iz EU brez dogovora – to pomeni »dvig bele zastave« in pristanek na »slab dogovor.«

Konservativna vlada je imela le glas večine v parlamentu, ta pa je izgubila, ko se je sredi razprave Lee presedel k liberalnim demokratom.

Opozicijski poslanci in tudi uporniški konservativci so se medtem posmehovali Johnsonu in ga spraševali, kje so vsaj obrisi tega novega dogovora, pa tudi informacije vseh 27 veleposlanikov EU so potrjevale, da Johnson novega dogovora in nove rešitve za vprašanje meje med Severno Irsko in Irsko – enostavno nima.

Johnson je v odgovor na izgubo večine takoj naredil nekaj doslej nepredstavljivega in je napovedal, da vsi »prebežniki« ne bodo več smeli kandidirati na naslednjih volitvah.

Johnson ob tem želi nove volitve 15. oktobra, toda tudi za to potrebuje podporo opozicije, ki zahteva, da se najprej sprejme zakon, ki bo vladi preprečil odhod iz EU brez dogovora.

Brexit

Na koncu sploh ni jasno, ali bo Johnson, tudi če bo zakon izglasoval, le-tega spoštoval. Johnson si za to že pripravlja teren – njegovi podporniki trdijo, da parlament nima pravice posegati v izvršno vejo oblasti, da je naloga predlaganja zakonov stvar vlade in da s tem poslanci kršijo nenapisano britansko ustavo.

 Člani Johnsonovega kabineta so glede spoštovanja opisanega zakona podajali dvoumne izjave.

To pomeni, da bi na koncu Velika Britanija lahko izstopila iz EU, ker Johnson, ki ne bo uspel doseči novih volitev, ne bo spoštoval volje parlamenta.

Na koncu bi ga lahko ustavila zgolj kraljica, ki pa se že najmanj 200 let ni vmešala v delovanje britanske vlade.

Na koncu sploh ni jasno, ali bo Johnson, tudi če bo zakon izglasoval, le-tega spoštoval. Johnson si za to že pripravlja teren.

In celo, če se Johnsonu manever posreči, Veliko Britanijo čakajo hude posledice, ki jih zagovorniki »trdega brexita« ignorirajo – dvigovanje cen, pomanjkanje, gospodarska recesija in nato celo odcepitev Severne Irske in Škotske.

Poslanci imajo ob tem samo en teden časa za delovanje, saj sta jih kraljica in predsednik vlade poslala na prisilni dopust.

Svetovni mediji pa medtem poročajo o »kaosu, ki ni bil viden vse od konca druge svetovne vojne«.

Zatonu britanskih konservativcev in parlamenta, »zibelke demokracije«, pa se čudijo komentatorji od Ugande pa do Azije.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke