REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Kraljevski puč« in začetek konca Velike Britanije: kraljica na zahtevo Johnsona odobrila blokado britanskega parlamenta

»Kraljevski puč« in začetek konca Velike Britanije: kraljica na zahtevo Johnsona odobrila blokado britanskega parlamentaKraljica Elizabeta II. in spremstvo

Britanska kraljica se je na zahtevo predsednika vlade Borisa Johnsona odločila, da ustavi delo parlamenta.

Svetovalci kraljice Elizabete II. (t. i. Privy Council) so namreč sporočili, da bo delo parlamenta ustavljeno najkasneje od 12. septembra pa do 14. oktobra.

Če bo parlament suspendiran do 14. oktobra, to pomeni, da opozicija ne bo mogla sprejeti zakona, s katerim bi preprečila »trd brexit.«

Minister za brexit Stephen Barclay je kmalu zatem zatrdil, da bo Združeno kraljestvo z dogovorom ali brez Evropsko unijo zapustilo 31. oktobra.

Vlada si želi novega dogovora, iz katerega pa morajo nujno črtati irsko varovalo.

S tem je britanski demokraciji in Združenemu kraljestvu prav njena kraljica zabila še zadnji žebelj v krsto.

Formalno je sicer vse v redu – kraljica običajno ustavi delo parlamenta na zahtevo predsednika vlade, toda predsednik vlade ima običajno za to podporo parlamentarne večine.

Pri Johnsonu pa je to vprašljivo oziroma je celo verjetneje, da večine sploh nima, ocenuje Guardian.

Britanijo bo torej na poti iz EU brez nadzora vodil Johnson, ki nikoli ni bil izbran na volitvah, pač pa so ga na čelu vlade postavili konservativni poslanci njegove stranke, ki verjetno sploh več nimajo večine niti v parlamentu.

Johnsonova večina je bila namreč že ob njegovi izvolitvi omejena le na enega poslanca več, zato je bilo pričakovano, da Johnson ne bi preživel glasovanja o zaupnici v začetku septembra.

Kraljica in Johnson

Manever kraljice pa mu je omogočil, da se porazu izogne in da brez demokratične podpore izpelje cilje, ki jih podpirajo najbolj radikalni zagovorniki odhoda Velike Britanije iz EU.

S tem je britanski demokraciji in Združenemu kraljestvu prav njena kraljica zabila še zadnji žebelj v krsto.

Dolgoročne posledice je težko predvideti, toda najverjetneje vključujejo združitev Severne Irske in Irske, odcepitev Škotske, seveda tudi »trd brexit« - razen, če EU popolnoma popusti zahtevam Johnsona – ter nastanek precej manjše Anglije.

Britanijo bo na poti iz EU brez nadzora vodil Johnson, ki nikoli ni bil izbran na volitvah, pač pa so ga na čelo vlade postavili konservativni poslanci njegove stranke, ki verjetno sploh več nimajo večine niti v parlamentu.

To bo morda všeč tudi Donaldu Trumpu, ki je še na vrhu G7 nedavno spraševal, »kje je Anglija« in zakaj tega izraza ne uporabljajo več »tako pogosto«?

Poslej ga verjetno bodo, kajti Anglija bi kmalu lahko ostala sama oziroma v družbi in državni zvezi zgolj še z Walesom.

Med štirimi narodi Združenega kraljestva so prav na Severnem Irskem in Škotskem glasovali za obstanek v EU, sedaj pa bodo zaradi mini državnega udara, ki ga je izvedel britanski dvor, obsojeni na »trd brexit«, za katerega nihče ni glasoval in to kljub temu, da se je v britanskem parlamentu že pričela oblikovati nadstrankarska večina, ki bi lahko izvolila začasno vlado in preprečila odhod Velike Britanije iz EU brez dogovora.

Britanski predsednik vlade in nekdanji zunanji minister Boris Johnson

Pri tem pa imajo Severni Irci, tega ni potrebno pozabiti, na podlagi sporazuma »Dobri petek« pravico, da o obstanku v Združenem kraljestvu ali pridružitvi Irski organizirajo referendum.

To, da stranka DUP oziroma unionisti podpirajo Johnsona, lahko zgolj še razplamti stare spore.

Škotska prav tako že zahteva nov referendum o neodvisnosti najpozneje leta 2021, ki ga britanska vlada tokrat ne želi odobriti – vendar se bo tej zahtevi, utemeljeni na načelu samoodločbe -  dolgoročno težko upirala.

Vrednost funta je takoj po oznanitvi prorogacije že močno padla.  

Prve reakcije na katastrofalno odločitev britanske kraljice, ki bo v zgodovino odšla kot morda zadnja kraljica »Združenega kraljestva« so že izjemno ostre.

Opozicija trdi, da ji je onemogočena demokratična vloga v procesu brexita.

Vrednost funta je takoj po oznanitvi prorogacije že močno padla.

Po zahtevi za prorogacijo je sicer tudi vodja opozicije Jeremy Corbyn pisal kraljici Elizabeti II., v pismu pa izrazil skrb glede odločenosti premierja, da bo brexit izpeljal 31. oktobra in zaprosil za sestanek.

Ni pa jasno, kaj lahko v tem položaju sploh še naredi.

Shami Chakrabarti, ministrica za pravosodje »vlade v senci« je dejala, da je poteza kraljice »neustavna in nezakonita« in da bodo, če bo potrebno, »sodišča zaščitila našo demokracijo.«

To je mogoče, toda brez nove zahteve po odlogu brexita, volitev ali referenduma, kar je vse praktično nemogoče izpeljati do 31.oktobra, bo do tedaj Velika Britanija skoraj zagotovo že »bivša članica EU.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke