Velika Britanija se spogleduje z drugim referendumom

Oslabljena britanska predsednica vlade Theresa May je že večkrat zatrdila, da nasprotuje drugemu referendumu o brexitu v Veliki Britaniji. Menda zato, ker bi to »naredilo škodo« državi, saj bi bilo videti, da britanska demokracija »ne dostavlja«, oziroma nima učinka. Skratka, to, za kar so ljudje glasovali, naj se tudi izvrši.

Seveda pa so s to argumentacijo tudi težave. Najprej zato, ker je danes jasno, da so ljudje na referendumu o izstopu iz EU glasovali tudi na podlagi številnih v kampanji povedanih povsem lažnih podatkih. Pogosto so jih širili pripadniki stranke UKIP, na primer znani Nigel Farage. Najbolj znan je primer lažne argumentacije o menda izjemno visokih vplačilih v evropsko blagajno, ki bi lahko bistveno popravila stanje domačega zdravstva.

Drugič pa je ta argumentacije neprepričljiva zato, ker ljudje pred dvema letoma dejansko sploh niso vedeli, kaj bi takšen izstop lahko pomenil. Danes, ko je jasno, kakšen dogovor je Velika Britanija dosegla o izstopu, je drugače. Jasno je, da bo tudi sam izstop imel dramatične posledice.

Da lahko v primeru uveljavitve sporazuma privede do »večne« ujetosti Velike Britanije v carinsko unijo, ločitve trgov Severne irske in drugega dela Velike Britanije, do neenakosti v obravnavanju Severne Irske in Škotske, morebitnih odcepitvenih teženj na Škotskem, velikih ekonomskih posledic in recesije. Vse to pa bi se lahko začelo dogajati že čez nekaj več kot tri mesece, konec marca naslednje leto.

Mnogi rešitev iz pat položaja vidijo – v drugem referendumu. Kot poroča CNN, bi pred nekaj meseci samo omenjanje »drugega referenduma« v Veliki Britaniji predstavljalo pravo bogokletnost, toda danes je drugače. Po poročanju Sunday Timesa namreč kljub uradnemu zanikanju, ki se ga Theresa May še vedno zelo trdno oklepa, nekateri visoki uslužbenci Mayeve že pripravljajo osnove za – drugi referendum.

V te priprave naj bi bil vključen minister David Lidington, ki je namestnik Therese May. Vodil naj bi pogovore z opozicijsko laburistično stranko, da bi na ta način zgradil novo koalicijo, ki bi povezovala zmerne konservativce in laburiste.

V nasprotju s temi glasovi je tudi med laburisti nekaj vztrajnih zagovornikov brexita, med konservativci pa so največji zagovorniki tudi »trdega brexita« tisti poslanci – skupaj jih je bilo 117 – ki so nedavno glasovali proti Theresi May na čelu konservativne stranke.

Mayeva je to glasovanje sicer preživela, z 200 glasovi podpore v stranki, toda menda predvsem zaradi dveh razlogov – ker opravlja »najhujše delo na svetu«, ki ga ne želi nihče in ker je sama napovedala, da leta 2022 ne bo več kandidirala za voditeljico stranke. In nekateri svetujejo, da naj se Mayeva hitro odmakne od teh konservativcev, ki ji strežejo po karieri in ki se jim je doslej ves čas – neuspešno – udinjala.

Tudi zato se ob Davidu Lidingtonu z idejo drugega referenduma v britanski vladi menda ukvarjajo tudi Philip Hammond, Amber Rudd, David Gauke in Greg Clark. Vsi naj bi bili prepričani, da je novi referendum edina pot, da se preseka parlamentarna blokada, do katere je prišlo v Veliki Britaniji.

Časnik The Sunday Times je tudi poročal, da je premierkin vodja osebja Gavin Barwell ministrom britanske vlade tudi jasno dejal, da je »drugi referendum edina pot naprej.« Vendar sta takoj zatem, ko je bilo to objavljeno, svoje besede že javno zanikala. Da gre za neutemeljene trditve je zatrdila tudi Theresa May.

Vendar so te ocene pricurljale v javnost istočasno z javnim pozivom nekdanjega predsednika britanske vlade Tonya Blaira, ki se je zavzel za drugi referendum. Mayeva je njegov poziv v duhu »zvestobe brexitu« ocenila kot »žalitev za mesto, ki ga je nekoč zasedal in ljudi, ki jim je nekoč služil.« V svojem odgovoru pa je Blair zatrdil, da se je za drugi referendum zavzel zaradi »nacionalnega interesa in interesa demokracije.«

»Daleč od tega, da bi bil nedemokratičen, prav nasprotno, to govorijo tudi številni višji nekdanji in sedanji člani stranke« je zatrdil Blair.

»Neodgovorno pa je poskusiti prisiliti poslance v sprejem dogovora, za katerega iskreno menijo, da je slab in to z grožnjo, da bo država treščila iz EU brez dogovora, če ne bodo naredili tako, koj jim je bilo ukazano,« je puščico proti Mayevi usmeril Blair.

Tu je Blair pravzaprav na podobnem stališču kot Jeremy Corbyn, vodja opozicijskih laburistov, ki Mayevo obtožuje, da poskuša z odlašanjem glasovanja o njenem dogovoru spraviti poslance v kot in položaj, da jim bo zmanjkalo časa.

Britanske stavnice William Hill pa medtem možnost novega referenduma ocenjujejo z 54 odstotki. »Mi menimo, da je Mayevi zmanjkalo možnosti in da je najverjetnejša med dvema možnostima, ki še obstajata, ponoven referendum, kar pomeni razveljavitev člena 50,« je dejal tiskovni predstavnik stavnic Rupert Adams za CNN.

Vse to pa je postalo še bolj verjetno zaradi poti, ki jo je odprlo Sodišče EU v Luksemburgu, ki je odločilo, da lahko Velika Britanija sama razveljavi učinek napovedi izstopa iz EU oziroma člena 50. Pogodbe o EU.

Vsi vidnejši ekonomski strokovnjaki pa se prav tako strinjajo, da bi brexit brez dogovora predstavljal katastrofo za britansko gospodarstvo in bi državo pahnil v večletno recesijo. Prizadete bi bile celo proizvodne verige v prehrambeni in predelovalni industriji, ki so se vzpostavljale zadnjih 40 let.

Velika Britanija bo zato že kmalu morala sprejeti odločitev – sprejeti dogovor z EU, se odločiti za odhod iz EU brez dogovora ali pa o vsem skupaj še enkrat povprašati ljudstvo.