Več kot polovica Italijanov je prepričanih, da so rasistična dejanja opravičljiva

Rezultati javne ankete v Italiji, do katere je prišlo po vrsti incidentov s šovinistično vsebino so pokazali precej porazno sliko družbe. Nič drugače pa ni v dobrem delu Evrope.

Več kot polovica vprašanih prebivalcev Italije je dejala, da so rasistična dejanja včasih ali pa celo zmeraj »upravičena«.

Raziskava je bila narejena po vrsti incidentov s šovinistično, rasistično ali antisemitsko podlago v Italiji.

#Italy has an intolerance problem. Does it still have a moderate right? - The anti-Semitic attacks on the Holocaust survivor #LilianaSegre have spurred a national debate about intolerance. https://t.co/DSQ3Pu1Y2A #nationalism #antisemitism #FarRight pic.twitter.com/J99yijHUEM

— (((glyko))) (@glykosymoritis) November 10, 2019

Od 1500 vprašanih jih je 10 odstotkov dejalo, da so rasistična dejanja zmeraj upravičena, 45 odstotkov pa se je strinjalo, da so takšna dejanja opravičljiva »odvisno od situacije.«

Ostalih 45 odstotkov vprašanih je zatrdilo, da so takšna rasistična dejanja »popolnoma nesprejemljiva.«

Pri tem SWG opravlja isto anketo vsako leto, vendar se doslej še ni zgodilo, da bi bilo tistih, ki rasizem v družbi sprejemajo več kot tistih, ki mu nasprotujejo.

»To pomeni, da je prišlo do bolj ohlapnega odnosa do rasizma in ne nujno, da so ljudje postali večji rasisti, le da so sedaj bližje temu, da jih sprejemajo in nimajo več za tako škandalozne,« je ocenil Enzo Risso, znanstveni direktor SWG.

Po njegovi oceni gre pri spremembi pogledov tudi deloma za učinek razširjenosti sovražnega govora na družbenih omrežjih.

»Sedaj lahko rečemo karkoli o komurkoli in vse bolj se navajamo na to. Iz zornega kota civilne družbe je to nekaj slabega. In ne samo v Italiji … tudi v drugih državah vidimo, da se prilagajajo najslabšemu.«

V ponedeljek se je sicer na tisoče Italijanov zbralo – kljub dežju – v Milanu, na glavni železniški postaji, da bi podprli 89-letno Liliano Segre, preživelo žrtev holokavsta, ki so ji zaradi številnih groženj skrajnih desničarjev, večinoma sporočenih preko družbenih omrežjih dodelili posebno policijsko varstvo.

Segre, ki je doživljenska senatorka, dobiva v povprečju okoli 200 sovražnih sporočil dnevno, tudi groženj s smrtjo, stanje pa se je še poslabšalo, ko je je predlagala, da se ustanovi komisija za boj proti rasizmu, antisemitizmu in razpihovanju sovraštva.

Vlada je njen predlog na koncu tudi podprla.

Predlog so podprle vse stranke, razen desnih, kot so Brati Italije, Berlusconijeva Forza Italia in podobne.

Liliana Segre je bila stara komaj 13 let, ko so jo 30. januarja leta 1944 z 21. perona milanske železniške postaje skupaj s še nekaterimi člani družine deportirali v koncentracijsko taborišče Auschwitz.

Where are we globally as a society with antisemitism? 89 year old Italy Holocaust survivor Liliana Segre under police guard amid barrage of 100s of antisemitic hate and death threats following her public call for Italian government to combat hate https://t.co/YFreA01M9O

— Yoni Freedhoff, MD (@YoniFreedhoff) November 7, 2019

Desne stranke v Italiji zagovarjajo politiko »Najprej italija«, nacionalistični izpadi pa niso redki niti na nogometnih tekmah, na primer ob napadu na Maria Balotellija med tekmo njegove Brescie z Verono.

Člani »Bratov Italije« so nedavno v Bologni tudi javno kazali, kje vse živijo tujci in se pritoževali nad tem, kako »diskriminirani« naj bi bili Italijani na področju najemanja stanovanj.

»Rekli bodo, da vdiramo v njihovo zasebnost, ampak ni nam mar za to,« so zapisali na svoji Facebook strani.