Turški predsednik grozi s spremembo Hagije Sofije v mošejo

Predsednik Turčije Tayyip Recep Erdogan je znova vzbudil vrsto odzivov po svetu. Ponovno je namreč izjavil, da bi Turčija lahko eno od nekdaj največjih in najstarejših krščanskih cerkva, Hagijo Sofijo, ki je danes muzej, znova lahko spremenila v mošejo (džamijo), v katero bi bil vstop prost.

Hagija Sofija ali cerkev svete božje modrosti je sicer nekdanja patriarhalna bazilika, poznejša mošeja ter današnji muzej v turškem mestu Istanbul. V preteklosti pa je to največja cerkev v prestolnici Vzhodnega rimskega imperija Konstantinoplu, današnjem Carigradu.

Kot poroča tiskovna agencija Anadolija, je Erdogan med svojim nastopom v posebnem predvolilnem gostovanju na turških televizijah "TRGT Haber" in "Bejaz" dejal, da predlog o spremembi nekdanje cerkve v mošejo »sploh ni slab«. Novinarji so ga namreč vprašali, ali bodo turški državljani že kmalu lahko zastonj vstopali v Hagijo Sofijo – to sedaj namreč ni mogoče, ker velja nekdanja cerkev za muzej, za vstop pa je potrebno plačati vstopnico.

»Ni nemogoče, to je zelo mogoče. Lahko celo to spremenimo tako, da ne bo več muzej, pač pa bo to mošeja (džamija). Turisti prihajajo in si zastonj ogledujejo Sultan Ahmetovo džamijo, Sulejmanijo, Fatihovo džamijo in tako bi lahko obiskovali tudi Hagijo Sofijo. Izgubila bi status muzeja, ki ji je bil tako ali tako naknadno dodeljen,« je dejal Erdogan.

Nato se je dotaknil tudi terorističnega napada na Novi Zelandiji 15. marca, v katerem je v dveh mošejah desničarski ekstremist ubil 50 oseb.«Teroristični napad na mošeje v Novi Zelandiji ni bilo dejanje posameznika, pač pa organizirano dejanje terorizma,« je dejal Erdogan.

Pred nekaj dnevi pa je na podoben način zagrozil Novi Zelandiji, češ da se bodo njihovi vojaki,kot so se njihovi dedje, še enkrat »v krstah vrnili domov«, če si bodo znova drznili napasti Turčijo.  

Kmalu zatem se je odzval grški minister za zunanje zadeve Giorgos Katrougalos, ki je dejal, da bi bila sprememba Hagije Sofije iz muzeja v džamijo žalitev in to ne samo za kristjane, pač pa za vso mednarodno skupnost.

»Vsak spor o tem statusu ni samo žalitev za krščanske občutke, pač pa je žalitev mednarodne skupnosti in mednarodnega prava. Radi bi upali, da se bodo pravilne izjave turškega vodstva z dne 16. marca uresničile in da ne bo spremembe njenega statusa,« je dejal grški zunanji minister.

Poudaril je tudi, da je bila Hagija Sofja dolga stoletja največja krščanska cerkev in da se nahaja na seznamu UNESCA kot svetovno kulturno nasledstvo.

Zgrajena je bila sicer leta 537, v času Justinjana I., v džamijo pa je bila spremenjena leta 1453, po padcu Carigrada, današnjega Istambula, ki so ga zavzeli Turki.

Gradili so jo tudi s pomočjo gradbenega materiala iz Egipta in drugih provinc države.

Do izgradnje katedrale v Sevilji 1000 let pozneje, je Hagija Sofija ostala tudi največja krščanska cerkev sveta.

Leta 1935 je bila spremenjena v muzej.

Cerkev so začeli graditi za časa vladavine cesarja Justinijana I., leta 532, dokončana pa je bila v petih letih do leta 537. Izgradnja takšnega objekta v petih letih, med leti 532 in 537 je bila velik inženirski dosežek, saj so manjše monumentalne cerkve zahodnoevropske romanike in gotike gradili tudi več stoletij.

V njej se je odvijalo bogoslužje, praznovanja verskih praznikov, družbeni dogodki, in kronanje vzhodnorimskih cesarjev. Po padcu Carigrada je leta 1453 sultan Mehmed II. cerkev preuredil v mošejo.

Po osmanski osvojitvi Vzhodnorimskega cesarstva je Hagija Sofija postala najpomembnejša mošeja Osmanskega cesarstva. Po prihodu Kemala Ataturka na oblast so jo leta 1935 preuredili v muzej. Velja za eno najlepših zgradb na svetu, zato je tudi na seznamu Unesca. Včasih jo celo imenujejo osmo čudo sveta.

Hagija Sofija je eden bolje ohranjenih primerov bizantinske arhitekture. Notranjost cerkve je okrašena z mozaiki in barvnimi kamnitimi stebri. Prvoten umetniški okras zgradbe je bil tako bogat, da je cesar Justinijan izjavil "Solomon, prehitel sem te!"

Tokrat pa se zdi, da zaradi zadnjih terorističnih napadov v Novi Zelandiji in zaradi sporov Turčije s članicami EU, pa tudi zaradi svojih političnih interesov pred lokalnimi volitvami v Turčiji, ki bodo 31. marca, zelo prehiteva turški predsednik.