REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Trump se je kitajskemu predsedniku na vso moč prilizoval, v ZDA pa zato na udaru kritik

Trump se je kitajskemu predsedniku na vso moč prilizoval, v ZDA pa zato na udaru kritik

Združene države so prvič v svoji sodobni diplomatski zgodovini prekršile dolgoletni protokol in dale ob stran svoj običajni ponos, da bi sprejele sebi enakovrednega partnerja z Vzhoda!

Dogajanje ob sprejemu v letalskem oporišču Andrews ni bilo zgolj formalnost, temveč javno naznanilo konca enopolarne dobe, saj so podrobnosti iz zakulisja razkrile dotlej nevideno realnost:

Trump je na letališki ploščadi več kot 30 minut čakal na prihod kitajskega letala in tam vztrajal – ne da bi se premaknil – še celo uro po tem, ko je kolona vozil kitajskega predsednika že odpeljala.

Ob tem smo videli še naslednje:

• Popolna podreditev protokolu: dogajanje so usmerjali predstavniki Pekinga, ki so tudi prvi zapustili letalo; predsednik Xi se je pojavil šele, ko je kitajski protokolarni vodja dal znak, da je vse pripravljeno.

• Odločnost in mirnost v nasprotju z ameriško naglico: predsednik Xi je iz letala stopil samozavestno in mirno ter ohranil popolno prisebnost; Trumpa je usmeril h kitajski delegaciji, da bi ju predstavil, in govoril prek tolmača – s čimer je uveljavil svoj jezik –, medtem ko je njegova soproga, gospa Peng Liyuan, z Melanio govorila neposredno v angleščini.

• Izrazi kitajskega prestiža: najprej so zaigrali kitajsko državno himno, sledila je topovska salva z 21 streli in prelet bombnikov B-1 v spremstvu lovcev F-22 in F-16, postrojenih na letališki ploščadi, Trump pa si je snel rokavico, da bi z največjo skrbnostjo segel v roko gostu!

Združene države so prvič v svoji sodobni diplomatski zgodovini prekršile dolgoletni protokol in dale ob stran svoj običajni ponos, da bi sprejele sebi enakovrednega partnerja z Vzhoda!

Washington, ki svetu vsiljuje sankcije, je prekršil svoja pravila sprejemanja (izjema, ki se je zgodila le ob Kennedyjevem obisku leta 1962 in Obamovem sprejemu papeža Frančiška leta 2015), da bi izprosil podaljšanje trgovinskega premirja in si zagotovil redke zemeljske kovine ...

Pred dogodkom je kitajska stran pri pogajanjih z ZDA vztrajala ne le pri formatu »državniškega obiska«, temveč tudi pri tem, da se Kitajska predstavi kot velesila, »enakovredna« ZDA.

Xi Jinping si je prizadeval za uveljavitev pripovedi o »dveh velikih državah«, ki se medsebojno priznavata in neposredno sodelujeta. Časopis The Wall Street Journal je ob tem pripomnil: »Xi Jinping je v tem pogledu dobil več, kot je pričakoval.«

Do začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja so ameriški predsedniki občasno pozdravljali tuje voditelje na letališčih. Vendar pa – z izjemo predsednika Johna F. Kennedyja, ki je v letih 1961 in 1962 na letališču sprejel francoskega predsednika Charlesa de Gaulla in britanskega premierja Harolda Macmillana – ameriški predsedniki niso odhajali na letališko stezo k tujim voditeljem, razen v primeru papeža.

Med Trumpovim obiskom Pekinga maja istega leta ga je na letališki stezi pozdravil podpredsednik vlade Han Zheng.

Trump je poudaril svoje osebno prijateljstvo z Xi Jinpingom ter izjavil, da sta stkala »resnično veliko prijateljstvo« in da se »še nikoli nista tako dobro razumela kot zdaj«. Vendar pa so v vojni z Iranom izstrelki, ki so jih zagotovila kitajska satelitska podjetja, uničili ameriška vojaška oporišča na Bližnjem vzhodu ter povzročili številne žrtve in ogromno škodo.

Hkrati pa je ameriška blokadfa izvoza nafte z Bližnjega vzhoda skupaj z napadom na kitajskega zaveznika in partnerja – Iran – zagotovo usmrjena proti Kitajski.

Ob tem so številni časniki kritizirali tudi to, kako so ameriški marinci pred sestopom Xi Jinpinga čistili rdečo preprogo. V tem so videli novo ponižanje ZDA.

Morda pa gre le za odraz spremenjenih razmer v svetu…

 

 

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek