Telefonski pogovor med Putinom in Erdoğanom vsaj začasno ustavil vojno med Sirijo in Turčijo

Situacija v Siriji se je te dni dramatično zaostrila, ko so sirske sile pričele napredovati proti pomembni avtocesti v pokrajini Idlib.

Turška vojska je sirski vojski – kljub temu, da se sama nahaja na ozemlju Sirije – postavila več ultimatov.

Po napadih s topništvom in droni na položaje sirske vojske je odgovorilo sirsko letalstvo z napadom na položaje paravojaških enot, ki jih podpira Turčija.

Saj res, se še kdo spomne, da je Turčija naš zaveznik v NATO? S takšnimi zavezniki sovražnikov sploh ne potrebujemo. In ne pozabimo, kdo podpira Erdogana na slovenski desnici...https://t.co/VNuC6dybzz

— Spomincica (@Spomincica14) February 20, 2020

Med džihadisti pa so bili pomešani tudi turški vojaki, ki so zato izgubili življenja.

Šlo je za najhujši napad na turško vojsko po napadu Kurdov leta 1993.

V Turčiji, ki je v zadnjih letih postala nekakšen delni zaveznik Rusije, so za napade obtožili Sirijo i Rusijo ter zahtevali pomoč zaveznikov zveze Nato.

Turčija je celo napovedala, da bo njen parlament razpravljal o invaziji na Sirijo.

Potem se je Nato takoj – čeprav je agresorska država v tem primeru dejansko Turčija – postavil na stran Turčije.

V primeru aktivacije 5. člena Washingtonske pogodbe bi morale Turčiji v boju zoper sirsko vojsko in pri okupaciji Sirije pomagati vse članice zveze Nato – tudi Slovenija.

Toda na koncu so v zvezi Nato opravili le konsultacije v okviru 4. člena pogodbe.

Moskva, ki v Siriji pomaga vladnim silam, hkrati pa ima v zadnjih nekaj letih dobre odnose tudi z Ankaro - se je zdaj znašla med dvema ognjema.

Zadržala se je pri opozorilu, da njena letala v napadih na turške vojake niso sodelovala in poudarku, da so se turški vojaki, pomešani z džihadisti nahajali tam, kjer ne bi smeli biti in ob tem Rusiji tudi niso sporočili svojega položaja.

Vse skupaj bi se lahko končalo tudi z vojno intervencijo velikega obsega in invazijo Turčije na Sirijo.

Turčija je v težavih zaradi porazov svoje vojske, ki okupira Sirijo in tam sodeluje s teroristi proti sirski nacionalni vojski in državi. NATO ponuja Turčiji sožalje in solidarnost - ne pa dodatne vojaške podpore. https://t.co/BPGdwkImez

— Blaž Kavčič (@BlazBFK) February 29, 2020

V tem primeru ne bi bili izključeni niti neposredni spopadi med ruskimi in turškimi enotami.

Toda kot kaže se je na koncu vse začasno zgladilo s telefonskim pogovorom med turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom in Vladimirjem Putinom.

Oba sta se strinjala, da je potreben »nov sporazum.«

Se je pa medtem situacija znova zaostrila. Sirske sile napredujejo proti severu, Turčija pa je medtem sestrelila dve sirski letali. Štirje piloti so izskočili in varno pristali.

Lepote članstva v Nato: Bi Slovenija res rada pomagala svoji zaveznici Turčiji v boju proti Siriji in Rusiji - in to na tleh Sirije? Res lepa "kolektivna obramba", ki nam prinaša "večjo varnost..."

Vse skupaj pa seveda odpira tudi zanimivo temo za razmislek o tem, v kakšnem zavezništvu se je znašla Slovenija.

V Nato je Slovenija stopila zaradi večje varnosti. Toda sedaj zahteva pomoč članica, ki je svojo vojsko poslala v drugo državo in se pritožuje, ker jo vojska domače države napada in ima žrtve.

Članica zveze Nato Turčija ob tem pomaga džihadistom, ki si delijo ideologijo s tistimi teroristi in skrajneži, ki so že morili po Evropi, hkati pa je v de facto, ki naj bi bila menda največja nevarnost za Nato.

In Nato Turčijo v njenih zahtevah celo podpira. In sedaj se lahko vprašamo: ali je vpletenost v takšna razmerja za Slovenijo dobra?

Je za nacionalno varnost Slovenijo bolje, da je v zavezništvu s takšnimi državami, ki svoje vojske rade pošiljajo v druge države - ali pa bi bilo bolje če ne bi bili del tega skrajno licemernega in neuglašenega zavezništva.

Bi Slovenija res rada pomagala svoji zaveznici Turčiji v boju proti Siriji in Rusiji - in to na tleh Sirije? Res lepa kolektivna obramba, ki nam menda prinaša večjo varnost ...