Švedska: oslabljeni socialdemokrati, uspeh desnih Švedskih demokratov

Švedi so danes volili 349 poslancev svojega parlamenta - riksdaga. Okoli 7,4 milijona volilnih upravičencev je volilo tudi člane svetov 20 okrajev in 290 občin. Volišča bodo so bila odprta do 20. ure. Na parlamentarnih volitvah na Švedskem so socialdemokrati po pričakovanju dosegli svoj najslabši rezultat v zgodovini, medtem ko so desni Švedski demokrati dosegli svoj največji uspeh.

Švedski demokrati so v parlament prišli šele leta 2010. Prej so jih povezovali z neonacisti, vendar so nato spremenili retoriko in tudi simbole – namesto bakle so si raje izbrali modro in rumeno rožo, z barvami v barvah švedske nacionalne zastave. Vodja stranke Jimmie Akesson vztraja, da njegova stranka ni rasistična in to dokazuje z več izključitvami članov, ki so izkazovali rasizem.

Po podatkih vzporednih volitev naj bi so socialdemokrati dosegli 24,4 odstotke glasov, sredinska Zmerna stranka naj bi dobila 18,4 odstotke glasov, desni Švedski demokrati pa so dosegli okoli 16,3 odstotke glasov.

Ostale stranke so dobile manj, Levica 9,8 odstotka, Sredinska stranka 9,4 odstotka, Krščanski demokrati 6,6 odstotka, Okoljska stranka 5,8 odstotka in Liberalci 5,7 odstotka. Vendar pa po drugi anketi nacionalne švedske televizije SVT Švedskim demokratom kaže še nekoliko bolje, saj naj bi dosegli celo 19,4 odstotka glasov.

stefanlofven.jpg

Uspeh Švedskih demokratov, ki je bila nekoč znana tudi kot stranka povezana s simpatizerji nacistov so res dosegli velik uspeh, vendar ne tako velik, kot so jim napovedovale ankete. Če se bodo ti rezultati pokazali kot pravilni, bo največja posledica predvsem v tem, da tako socialdemokrati kot koalicija desnih in sredinskih strank ne bosta mogli sami sestaviti vlade.

Vpliv Švedskih demokratov pa bo imel zagotovo posledice tudi glede zaostrovanja politike do prosilcev za azil in sprejemanja tujcev v švedsko družbo, ne glede na to, ali bodo Švedski demokrati postali del vladajoče koalicije ali ne.

Švedski premier Stefan Löfven je danes ob oddaji glasu na parlamentarnih volitvah dejal, da je Švedska na razpotju. Po njegovih besedah so današnje volitve "referendum o prihodnosti države blaginje".

jammie-ak.jpg

Löfven je volivce pozval, naj ne glasujejo za skrajneže. "Gre za spodobnost, za spodobno demokracijo. In socialni demokrati in vlada pod vodstvom socialnih demokratov so zagotovilo, da skrajna stranka, rasistična stranka Švedskih demokratov ne dobi nobenega vpliva v vladi," je dejal premier. Löfvenovim socialnim demokratom so različne javnomnenjske raziskave napovedovale okoli 25 odstotkov glasov, kar bi bil najslabši rezultat stranke po letu 1920.

Švedski predsednik vlade je tudi dejal, da naj bi bilo glasovanje za Švedske demokrate »nevarno« in »neproduktivno.« Po njegovi oceni je to »enako, kakor da bi požar gasili z alkoholom.«

Osrednja tema volitev je bila tudi tokrat vprašanje migracij. Voditelj Švedskih demokratov Jimmie Akesson je na kritike švedskega predsednika vlade odgovoril, da je bila Švedska »ekstremna država v številnih pogledi, ne nazadnje tudi glede vprašanja imigracije« pri čemer svojo politiko zmanjšanega sprejema migrantov vidi kot enako »normalni politiki ostale Evrope.«

Švedska je namreč leta 2015 in zatem sprejela 163 000 beguncev – kar je najvišje število v med vsemi državami v Evropi, glede na številčnost lastnega prebivalstva.

Oblikovanje vlade bo težavno, saj se nobenemu od političnih blokov glede na ankete ne obeta večina v parlamentu. Levosredinskemu bloku, v katerem so poleg socialnih demokratov še Zeleni in Leva stranka, se namreč obeta okoli 40 odstotkov glasov. Desnosredinski blok, v katerem so Zmerna stranka, Sredinska stranka, liberalci in krščanski demokrati, pa bo glede na ankete osvojil okoli 38 odstotkov. Socialni demokrati in Zmerna stranka so napovedali, da s populistično stranko ne bodo šli v vlado.