REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Tudi na volitvah na Švedskem se obeta vzpon desnice

Tudi na volitvah na Švedskem se obeta vzpon desnice

Na Švedskem bodo v nedeljo potekale parlamentarne volitve, na katerih je glede na ankete pričakovati vzpon desnih Švedskih demokratov, medtem ko se vladajočim socialnim demokratom obeta najslabši rezultat v zgodovini. Oblikovanje vlade bo težko, saj nobeden od političnih blokov po napovedih ne bo osvojil večine v parlamentu.

Socialnim demokratom premierja Stefana Löfvena različne javnomnenjske raziskave napovedujejo okoli 25 odstotkov glasov, kar bi bil najslabši rezultat stranke po letu 1920. V primerjavi z volitvami pred štirimi leti bi izgubili šest odstotnih točk.

Socialnim demokratom premierja Stefana Löfvena različne javnomnenjske raziskave napovedujejo okoli 25 odstotkov glasov, kar bi bil najslabši rezultat stranke po letu 1920. 

Na drugem mestu bodo predvidoma desni Švedski demokrati, ki naj bi osvojili okoli 19 odstotkov glasov, kažejo različne ankete. Leta 2014 so imeli 13-odsotno podporo.

Opozicijska desnosredinska Zmerna stranka bo glede na ankete v primerjavi z zadnjimi volitvami izgubila šest odstotnih točk. Podpora naj bi ji padla s 23 na okoli 17 odstotkov.

Strokovnjak za evropskepticizem v skandinavskih državah Benjamin Leruth je za STA ocenil, da je upad podpore vladajoči stranki v skladu s trendom po vsej Evropi in širše.

Benjamin Leruth

To je povezano s številnimi socialno-ekonomskimi vzroki, kot je povečevanje neenakosti v prihodkih na globalni ravni, kar se je dogajalo tudi pod socialnodemokratskimi vladami. Socialdemokrati so poleg tega zavezani varčevalnim ukrepom. Padec podpore pa profesor univerze v avstralski Canberri pripisuje tudi pomanjkanju prenove v vrstah socialdemokratov, kjer je v vodstvih strank malo mladih politikov s svežimi idejami.

Vzpon populistov na Švedskem medtem pripisuje vse večji politizaciji priseljevanja in varnosti. Švedski demokrati so po Leruthovih besedah relativno mlada stranka, "ki je doslej zelo pametno igrala politiko opozicije". Poleg tega ni ne uradno ne neuradno članica nobene od koalicij strank, ki se sicer od konca 90. let prejšnjega stoletja delijo na levi in desni blok.

Švedski demokrati so po Leruthovih besedah relativno mlada stranka, "ki je doslej zelo pametno igrala politiko opozicije".

Tako se volivci odločajo za "pravo alternativo" in jim želijo dati priložnost, da bodo videli, kaj se bo zgodilo, je povedal analitik. Izpostavil je, da je stranka pripravila raznolik volilni program, tako da je ne volijo zgolj evroskeptični volivci.

Priseljevanje in integracija migrantov, vključno s požigi avtomobilov v priseljenskih predmestjih Stockholma in Göteborga, sta bili tudi med osrednjimi temami predvolilne kampanje. Desetmilijonska država je sicer od leta 2012 sprejela 400.000 prosilcev za azil, torej najprej pod vlado Zmerne stranke in kasneje pod vodstvom socialnih demokratov.

Löfven, ki je leta 2015 na čelu manjšinske vlade z Zelenimi zaostril pravila za priseljevanje, si prizadeva za večjo porazdelitev migrantskega bremena med državami EU, pri čemer bo njegova stranka na čelu države ohranila "migracijsko politiko v skladu tisto na ravni EU".

Vodja desnosredinske Zmerne stranke Ulf Kristersson, ki je vodenje stranke prevzel lani, se prav tako zavzema za stroga pravila za priseljevanje. To je popolno nasprotje od stališča stranke iz leta 2014, ko so Švede pozvali, naj "odprejo svoja srca".

Ulf Kristersson
Vodja desnosredinske Zmerne stranke Ulf Kristersson
Vodja desnosredinske Zmerne stranke Ulf Kristersson, ki je vodenje stranke prevzel lani, se prav tako zavzema za stroga pravila za priseljevanje. To je popolno nasprotje od stališča stranke iz leta 2014, ko so Švede pozvali, naj "odprejo svoja srca".

Desna stranka pod vodstvom Jimmieja Akessona medtem kritizira "neuspešni" priseljenski politiki obeh strank. Podpirajo pa, da Švedska še naprej sprejema migrante v skladu z zavezami do Združenih narodov.

Oblikovanje vlade bo težavno, saj se nobenemu od blokov glede na ankete ne obeta večina v parlamentu. Levosredinski blok, v katerem so poleg socialnih demokratov še Zeleni in Leva stranka, se namreč obeta okoli 41 odstotkov glasov. Desnosredinski blok, v katerem so Zmerna stranka, Sredinska stranka, liberalci in krščanski demokrati, pa bo glede na ankete osvojil okoli 38 odstotkov. Tako socialni demokrati kot Zmerna stranka napovedujeta, da s populistično stranko ne bosta šli v vlado.

Na nedeljskih volitvah bo okoli 7,4 milijona volilnih upravičencev po proporcionalnem sistemu izbiralo 349 poslancev riksdaga. Volili bodo tudi člane svetov 20 okrajev in 290 občin. Volišča bodo odprta med 8. in 20. uro.