REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Dolge čakalne dobe v zdravstvu so predvolilna tema tudi na Švedskem

Dolge čakalne dobe v zdravstvu so predvolilna tema tudi na Švedskem

Švedska ima enega najkakovostnejših zdravstvenih sistemov v Evropi, ki pa se sooča z dolgimi čakalnimi vrstami in pomanjkanjem zdravstvenega osebja. Zdravstvo je sicer tudi ena od osrednjih tem predvolilne kampanje pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami.

Švedska je znana po kakovostnem zdravstvu, kar potrjujejo tudi nekateri podatki. Ima namreč peto najvišjo pričakovano življenjsko dobo, poleg tega pa ima po podatkih OECD eno najnižjih umrljivosti rakavih bolnikov v Evropi.

Kljub temu pa so Švedi nezadovoljni s svojim zdravstvenim sistemom. Zakonodaja namreč določa, da bolniki na operacijo ali pregled pri specialistu ne smejo čakati več kot 90 dni, vendar pa po podatkih švedskih oblasti vsak tretji čaka dlje.

Čakalne dobe se med posameznimi okraji, ki so odgovorni za financiranje bolnišnic, močno razlikujejo. V redko poseljenem okraju na severozahodu Švedske Jämtland tako več kot 90 dni čaka več kot polovica bolnikov, v Stockholmu pa 17 odstotkov.

Na operacijo raka prostate pa so leta 2016 bolniki v celotni državi v povprečju čakali 120 dni, v okraju Västerbotten na severu pa 271 dni.

Bolniki se pritožujejo tudi nad tem, da nimajo ves čas zdravljenja istega zdravnika. Čedalje več zdravnikov in medicinskih sester je namreč zaposlenih za določen čas prek agencij za zaposlovanje.

"Vsakič, ko potrebujete pomoč, vas sprejme drug zdravnik. S tem izgubljamo čas pri diagnostiki in nadaljnjih postopkih," je povedala predsednica združenja švedskih zdravnikov Heidi Stenmyren.

Poleg tega se več kot 80 odstotkov zdravstvenih ustanov sooča s pomanjkanjem medicinskih sester. Po navedbah združenj zdravstvenih delavcev je od začetka leta odpoved dalo že več 10.000 medicinskih sester.

Več kot 80 odstotkov zdravstvenih ustanov sooča s pomanjkanjem medicinskih sester. Od začetka leta je odpoved dalo že več 10.000 medicinskih sester.

Tako kot drugod po Evropi so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev tudi na Švedskem nastala območja brez zdravstvenih ustanov.

Tudi v rojstnem kraju premierja Stefana Löfvena Solleftea, ki ima okoli 20.000 prebivalcev, so tako lani zaprli edino porodnišnico. Najbližja je zdaj približno 200 kilometrov stran, zaradi česar babice bodoče matere učijo, kako roditi v avtomobilu. To jih je nekaj od zaprtja porodnišnice tudi že storilo.

Za razburjenje med ljudmi pa je poskrbel tudi podatek, da bo letos javna bolnišnica New Karolinska v Stockholmu državo stala 61,4 milijarde švedskih kron (5,6 milijarde evrov), kar pomeni, da je to najdražja bolnišnica na svetu. Kljub temu pa morajo nekatere bolnike premeščati v druge prav tako prezasedene bolnišnice.

Zdravstvo je bila tako tudi ena od osrednjih tem pred nedeljskimi volitvami. Vladajoči socialdemokrati obljubljajo, da bodo v primeru zmage na volitvah namenili tri milijarde kron (285 milijonov evrov) za zaposlovanje zdravstvenega osebja. Opozicijska desnosredinska Zmerna stranka, ki je vladala med letoma 2006 in 2014, pa okrajem obljublja sredstva, namenjena skrajševanju čakalnih dob.