Spregledano: Kim Jong-un se želi jedrsko razorožiti »do konca mandata predsednika Trumpa«

Voditelj Severne Koreje Kim Jong-un se želi ponovno srečati s predsednikom ZDA. Kim Jong-un želi namreč Severno Korejo razorožiti do konca Trumpovega mandata.

Z obiskom korejske svete gore Paektu sta Kim Jong-un in Moon Jae včeraj sklenila tridnevni obisk predsednika Južne Koreje v severni sosedi. Med obiskom je severnokorejski voditelj južnokorejskemu predsedniku zagotovil ukinitev glavnega poligona za raketne preizkuse ter izrazil pripravljenost za zaprtje jedrskega kompleksa z nedorečenim pogojem ameriškega »recipročnega ravnanja.« Podpisala sta tudi skupno mirovno izjavo.

Diplomatsko srečanje na najvišji ravni sta sklenila na 2744 metrov visoki gori Paektu z jezerom v vulkanskem kraterju. Gora ima poseben mitološki pomen za narod obeh ločenih držav. Oba voditelja sta predlagala tudi skupno organizacijo poletnih olimpijskih iger leta 2032. Mednarodni olimpijski komite naj bi končno odločitev sprejel leta 2025, že pred tem pa bo narejen ožji izbor treh kandidatov.

Vse to pa je težko razumeti brez novice, ki pa so jo slovenski mediji nekako spregledali. Že pred obiskom južnokorejskega predsednika je namreč Kim Jong–un prvič dal tudi »časovnico denuklearizacije« in jasno povedal, da želi s projektom denuklearizacije države končati »do konca prvega mandata predsednika Trumpa.« Pri tem pa mu je predsednik ZDA Donald Trump že odgovoril in zapisal, da bosta to "storila skupaj."

Svetovalec za nacionalno varnost južnokorejskega predsednika Chung Eui-jong je namreč po srečanju s severnokorejskim voditeljem dejal, da je Kim južnokorejskim voditeljem dejal, da »je njegova vera v Trumpa 'nespremenjena' in da želi denuklearizacijo korejskega polotoka in konec sovražnih odnosov z ZDA še do konca prvega Trumpovega mandata zgodaj leta 2021«. Pri tam naj bi severnokorejski voditelj še posebej poudaril, »da ni nikoli rekel karkoli negativnega o predsedniku Trumpu.«

Ameriški predsednik je to komentiral preko Twittra. »Kim Jong-un izraža neomajno vero v predsednika Trumpa. Hvala vam predsednik Kim. Uspela bova to storiti skupaj!« je zapisal Donald Trump, ki se na področju zunanje politike lahko v tem trenutku res pohvali le z zaslugami za otoplitev odnosov med Severno in Južno Korejo.

Ameriški analitiki so sicer še zmeraj skeptični in trdijo, da Kim Jong-un ni predlagal tudi »praktičnih korakov« za dosego tega cilja. Vendar bi konkretni koraki, ki sta jih tokrat naredila Moon in Kim lahko vendarle govorili tudi v prid temu, da Kim res želi konec vseh sovražnosti. Vprašanje pa je, ali so tudi ZDA pripravljene – in sposobne, še posebej v luči lastnih verolomnih odstopov od mednarodnih pogodb, na primer z Iranom – Kim Jong-unu in Severni Koreji dati garancije, ki bi omogočile, da se Severna Koreja res odreče jedrskemu orožju.

Kljub temu so nekateri konkretni koraki v to smer že narejeni. Voditelja sta se med pogovori v Pjongjangu zavezala, da bosta korejski polotok preobrazila v »deželo miru brez jedrskega orožja in jedrskih groženj«.

Na skupni tiskovni konferenci sta tudi objavila severnokorejsko pripravljenost, da zapre svoj glavni jedrski raziskovalni center v Jongbjonu. To pa naj bi bilo odvisno od ravnanja Washingtona. Kim Jong-un je obljubil tudi zaprtje raketnega poligona v Sohaeju, kjer so izvajali preizkuse medcelinskih izstrelkov, ki naj bi ga izvedli pod nadzorom mednarodnih strokovnjakov.

V severnokorejski prestolnici sta se medtem sešla tudi obrambna ministra obeh držav in podpisala dogovor o tamponskih območjih na demarkacijski črti med državama na kopnem in v Rumenem morju, na katerih od 1. novembra letos ne bo topniških, kopenskih ali pomorskih vojaških vaj. Ukinjajo tudi prelete vojaških letal, vse s ciljem izogibanja incidentom, ki so v preteklosti večkrat ogrozili krhko premirje med državama, ki sta tehnično že skoraj sedem desetletij v vojni.

Južnokorejski predsednik je ob vrnitvi domov povedal, da se želi Kim Jong-un »ponovno srečati s predsednikom Trumpom«. Kot enega od trenutkov, ki so mu najbolj ostali v spominu pa je opisal tistega, ko je v Pjongjangu govoril pred okoli 150.000 zbranimi Severnokorejci.

»Živeli smo skupaj pet tisoč let, ločeni pa smo samo 70 let," je Moon, predsednik Južne Koreje dejal v svojem govoru množici Severnih Korejcev – kar je bil že samo po sebi prizor, ki si ga je bilo še pred nekaj meseci težko zamisliti.

Če se bo tako nadaljevalo, načrt Kim Jong-una ni neizvedljiv. Edino vprašanje je, ali bo tudi mandat Donalda Trumpa na funkciji – zaradi Muellerjeve preiskave in sorodnih težav predsednika ZDA – res trajal do spomladi leta 2021.