So Iranci britanski tanker v svojo past zvabili z rusko tehnologijo »potvarjanja GPS signalov«?

Po poročanju britanskih medijev britanske tajne službe preiskujejo možnost, da je Iran, s pomočjo ruske tehnologije »potvarjanja GPS signalov« tanker pod britansko zastavo zvabil v past.

To možnost pravkar preiskujeta britanski tajni službi GCHQ skupaj z MI6.

Gre za tehniko motenja oziroma »lažiranja« GPS signalov.

To tehniko ruske tajne službe uporabljajo, kadar je potrebno določeno področje zaščititi pred droni ali pa na primer  zaščititi področje, ki ga obiskujejo visoki predstavniki oblasti, na primer predsednik Rusije Vladimir Putin.

GPS signal je v takšnih področjih tako močno moten, da se na zemljevidih ladje, zasidrane v pristaniščih navidezno prestavijo – na letališča.

Zato, ker tudi droni dobijo ukaz, da naj pristanejo na najbližjem letališču. O tem smo že poročali.

To bi lahko bila tudi ena od možnosti, ki bi pojasnila, kako se je tanker Stena Impero lahko znašel v iranskem delu Hormuškega preliva.

»To pomeni, da je tanker…morda mislil, da je v varni razdalji od iranskih voda, medtem ko je zapeljal v past Teherana, izven dosega ladij kraljeve mornarice,« opozarja Daily Record.

Ladje so namreč dobile navodilo, da naj se izognejo iranskim vodam v Hormuški ožini.

V Veliki Britaniji sicer trdijo, da tudi to, da je bil britanski tanker zajet v iranskem delu ožine ni res in da je bila ladja že v vodah Omana, ko jo je »ugrabil« Iran, vendar je sedaj težko ugotoviti, kaj je res in kaj ni.

V Veliki Britaniji, ki je trenutno v kaotičnem položaju, saj v sredo Theresa May odstopa, premierski položaj pa najverjetneje prevzema Boris Johnson, zaradi tega incidenta po eni strani zvonijo na preplah in grozijo, da se lahko prične tudi vojna, drugi pa bolj trezno opozarjajo, da je Velika Britanija v tem primeru očitno »kolateralna žrtev« Johna Boltona, ameriškega svetovalca za nacionalno varnost, ki je Veliko Britanijo prav tako zvabil v past.

Vse namreč kaže, da so britanski tanker Grace1 - prvi tanker, ki je bil zajet pri Gibraltarju - britanski komandosi zaplenili po pritiskih iz Washingtona, ni pa jasno, kdo v Veliki Britaniji je bil tisti, ki je dal ukaz za neumno akcijo.

Je pa težko verjetno, da za kaj takšnega ne bi vedela odhajajoča Theresa May, ki je s tem Borisu Johnsonu priredila lepo dobrodošlico na položaju premiera – v naročje mu je namreč potisnila veliko mednarodno krizo, ki jo bo težko rešil brez »izgube obraza.«

In to v trenutku, ko je britanska kraljeva mornarica po več desetletij racionalizacij precej zdesetkana.

Iran pa niso Falklandi, kjer je Velika Britanija v pretekosti lahko zmagala v vojni proti slabše opremljenemu nasprotniku - Argentini.

Iran ima 80 milijonov prebivalcev, pa tudi podporo Kitajske in Rusije.

Znano pa je tudi, da je britanska vojaška ladja HMS Montrose želela pomagati britanskemu tankerju, bila pa je – 10 minut prepozna.

Po radio zvezi so si poveljniki iranskih hitrih čolnov, kapitan ladje in kapitan britanske vojaške ladje Montrose sicer izmenjali več groženj.

Iranski poveljnik je zahteval, da tanker, ki je last švedskih lastnikov, pluje pa pod britansko zastavo uboga njihove ukaze z opozorilom, da bodo »nato varni.«

Britanski poveljnik je v nasprotju s tem citiral Konvencijo o pravu morja, ki v mednarodnih vodah in ožinah zagotavlja neomejeno plovbo ladjam in je zahteval potrdilo od iranskega poveljnika »da ne bodo kršili mednarodno pravo.«

Vendar so se trenutek zatem iranski specialci že vkrcali na ladjo in prevzeli nadzor nad njo.

V Veliki Britaniji se je zato sešla enota Cobra, nekdanji poveljnik mornarice lord West pa je predlagal, da ladje skozi Hormuško ožino odslej plujejo v konvojih, ki bi jih varovale vojaške ladje.

To pa bo verjetno nekoliko težje in bolj zamudno opravilo, ki bo zagotovo vplivalo tudi na zmanjšan dotok nafte iz zalivskih držav.

Ob tem v Iranu sedaj več sploh ne omenjajo domnevnega incidenta z ribiško ladjo, pač pa so jasno povedali, da je zadržanje tankerja pod britansko zastavo »recipročna akcija« in da gre za načelo, ki je »dobro poznano v mednarodnem pravu.«

Ter da je Iran sprejel pravo odločitev zaradi »nezakonite ekonomske vojne in zaplembe svojih tankerjev.«

Na britanskem tankerju je sicer 23 mornarjev, ki so indijske, ruske, latvijske in filipinski državljani. Vsi naj bi bili v dobrem stanju.

Je pa ta novica tudi slaba za vse voznike, ki za prevoze potrebujejo bencin ali dieselsko gorivo.

Čeprav so carinske vojne ceno nafte potisnile navzdol bi ob naraščanju napetosti cene naftnih derivatov lahko šle znova tudi navzgor.

Beseda reciprociteta pa je pomembna tudi kot opozorilo: če bodo države, ki izvajajo pritisk na Iran celo še naprej plenile iranske tankerje, potem bi Iran lahko Hormuško ožino tudi enostavno miniral ali zaprl.

To bi zagotovo izzvalo napad ZDA, toda vedeti je potrebno, da je Iran to taktiko že uporabljal, zelo enostavno pa bi ožino zaprl tudi s potopitvijo nekaj tankerjev na strateških, plitvih mestih.

Zanimiva pa je tudi novica, da se je Iran zahvalil Savdijski Arabiji, ki je nepričakovano dopustila iranskemu tankerju Happines-1, da izplove. Ladja je imela tehnične težave, ato je pristala v Savdski Arabiji, Iranskemu rivalu, od maja pa je bila zadržana v pristanišču zaradi spora o plačilu računov - ki pa je bil pravkar očitno razrešen.

Bo tako kmalu svoboden tudi iranski tanker Grace-1?