Slovenija ostaja ena od držav z najmanj razlikami med bogatimi in revnimi na svetu

Svetovna banka (SB) je objavila poročilo o neenakosti v državah sveta, ki kaže, da se dosedanji trendi povečevanja razlik med bogatimi in revnimi še vedno nadaljujejo. Eden, vendar ne edini pokazatelj neenakosti v svetu je neenakost v prihodkih prebivalcev in med državami. Ta neenakost se najbolje izraža z indeksom Gini, kjer pomeni 0 popolno enakost, 100 pa popolno neenakost.

Slovenija med najbolj enakopravnimi

S pomočjo te metode lahko ugotovimo, da Južna Afrika, Namibija Haiti, Bocvana in Centralo afriška republika ostajajo države, v katerih je neenakost med dohodki bogatih in revnih najvišja. Na drugi strani pa so Ukrajina, Slovenija, Norveška, Slovaška in Češka tiste države, kjer je neenakost med najmanjšimi na svetu.

Nekaj podobnega je mogoče, kot navaja tudi Guardian, ugotoviti tudi s pomočjo indeksa Palma, ki primerja samo dohodke najvišjih in najnižjih slojev prebivalstva in kaže razmerje med bogastvom 10 odstotkov najbolj bogatih v državi v primerjavi z dohodki 40 odstotkov tistih z najnižjimi dohodki. Tudi po tej metodi Ukrajina, Norveška in Slovenija ostajajo med najbolj enakopravnimi državami v svetu, kar se tiče razdelitve dohodkov med bogatimi in revnimi. Južna Afrika, Haiti in Bocvana tudi ob analizi podatkov s pomočjo te metode ostajajo države z največjimi razlikami med prihodki.

Predvsem Južna Afrika se zaradi velikih razlik v dohodkih kaže kot zelo problematična država, saj niti četrt stoletja odprave apartheida ni uspela razrešiti tega problema. Neenakost v državi je na visoki ravni in se je od leta 1994 v Južni Afriki, ki je najbolj neenakopravna država v svetu, ko gre za vprašanje prihodkov," ocenjuje Svetovna banka v svojem poročilu.

V Južni Afriki imajo ljudje tudi tako nizke dohodke kot v Bangladešu, kar je okoli 50 dolarjev mesečno. Neenakost obstaja tudi glede lastnine, saj imajo poslovneži v Johannesburgu številne nepremičnine, medtem ko kmetje v ruralnih delih države pogosto niso niti lastniki zemlje, ki jo obdelujejo.

Neenakost po svetu se povečuje

Poročilo svetovne banke opozarja, da  se je po letu 1980 neenakost izjemno hitro razširila po Severni Ameriki in Aziji, se  nekoliko bolj zmerno povečala v Evropi in dosegla ekstremno velike stopnje na Bližnjem vzhodu, v podsaharski Afriki in Braziliji.

Najbolj bogatih 0,1 odstotka prebivalcev je v teh delih sveta zase pridobilo več kot polovico družbenega bogastva držav. Obenem po ja bila rast dohodkov za revnejšo polovico prebivalstva tudi v Evropi in ZDA skoraj neopazna. Globalna neenakost se je še povečala.

Tako je leta 1980 odstotek najbolj bogatih nadzoroval 16 odstotkov družbenega bogastva na svetu, leta 2000 že 22 odstotkov, da bi danes nadzorovali 20 odstotkov bogastva. Vendar je do zmanjšanja razlik prišlo na meddržavni ravni, medtem ko so se razlike znotraj držav še povečale, ugotavlja poročilo Svetovne banke.

Slovenija se v poročilu omenja v delu, ki govori o zmanjševanju deviznih rezerv - podatki jasno kažejo, da so v nekaterih postkomunističnih državah devizne rezerve v zadnjem času naraščale (npr. v Kitajski in v Rusiji) medtem ko so v Romuniji, Češki in Sloveniji ter še nekaterih drugih postkomunističnih državah hitro padale, medtem ko je zadolženost držav rasla.