REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Škandalozno: razkrito, koliko je stal Plenkovićev patetični videospot, posvečen predsedovanju EU

Škandalozno: razkrito, koliko je stal Plenkovićev patetični videospot, posvečen predsedovanju EUPlenkovićev pregrešno drag videospot v čast hrvaškega predsedovanja EU. Vir: Screenshot YouTube

Zagrebškim medijem je naposled uspelo izvedeti, koliko je stal 3-minutni promocijski video posnetek, ki ga je ob začetku predsedovanja Republike Hrvaške Evropski uniji zmagoslavno predstavil premier Andrej Plenković.

Razvpiti videospot je zagledal luč sveta na nedavni skupni seji hrvaške vlade in Evropske komisije.

Po informacijah sekretariata hrvaškega predsedovanja EU, ki je ključno operativno telo hrvaškega šestmesečnega predsedovanja Svetu Evropske unije, je bilo za snemanje spornega videospota porabljeno kar 1.390.568,83 kun, torej skoraj 187.000 evrov, poroča Index.hr.

Videospot je režiral Hrvoje Hribar, znan po filmski uspešnici Što je muškarac bez brkova (Kaj je moški brez brkov); v preteklosti je opravljal funkcijo direktorja Hrvaškega avdiovizualnega centra (HAVC), toda s tega položaja so ga spodili po besni »hajki« klerikalnih in veteranskih združenj.

Takrat očitno ni bil deležen zaščite vladajoče stranke HDZ in resorne ministrice Nine Obuljen, zdaj pa so ga vzeli pod svoje in ga angažirali, da režira osrednje avdiovizualno delo, ki malikuje hrvaško predsedovanje EU.

Iz Sekretariata hrvaškega predsedstva so ob tem sporočili, da je producent videospota – agencija Imago Ogilvy izrasla v vodilno hrvaško agencijo, ki je edina dobila prestižno nagrado v Cannesu in nagrado Euro Effie, dve najpomembnejši nagradi v marketinškem svetu …

Toda sporno je – razen vrtoglave cene 3-minutnega videospota -, da za to opravilo sploh ni bil razpisan natečaj, niti je znano, kako je potekal postopek izbire.

O vsem tem so namreč za zaprtimi vrati odločali v hrvaškem Ministrstvu za turizem in Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, ki sta določila, kako bo Hrvaška turistična organizacija v sodelovanju z državnim organima izvajala različne marketinške in druge dejavnosti, ki so lahko koristne za promocijo Hrvaške.

Toda Index.hr se je s krepko mero cinizma ozrl na videospot, ki mu je oponesel, da je poln patetike.

Videospot, ki se začne s stavkom »Spomnim se razdeljene Evrope in Hrvaške, ki je plula sama na odprtem morju, a vrnili smo se domov in naša pot se šele začenja,« sestavljajo plast konservativne demografske patetike, plast nacionalne športne patetike in plast popolnoma odbite hvalnice vladajočih na lasten račun, to je ideološka vsebina omenjenega videospota, piše Index.hr.

Besede v uvodu videospota izgovarja ribič Frane, za katerega izvemo, da se je rodil leta 1957, ko je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost, predhodnica Evropske unije.

Sledijo podobna solzasta sporočila več drugih državljanov Hrvaške.

Za 62-letnem ribičem Franom sledi deklica Klara, rojena leta 2013, ko se je Hrvaška končno pridružila EU, a na podoben način so predstavljeni tudi drugi sodelujoči v videu - kot nekakšen odmev obstoja Evropske unije.

Vir: Screenshot YouTube

Tako sta se na primer planinca Dora in Ivan rodila leta 1995, ko je bilo ustanovljeno schengensko območje.

Kot da bi bil celoten videospot tudi v estetskem smislu narejen le za enega Vrhovnega Gledalca - premierja Andreja Plenkovića, da mu ponudi podobo Hrvaške, kot jo on sam vidi v svoji glavi, v nasprotju z resnično Hrvaško, kjer 70 odstotkov državljanov misli, da gre država v napačno smer.

Vse to je strnjeno v treh minutah in devetih sekundah, kar je vsekakor predolgo za takšen promocijski video, ocenjuje Index.

Nato opozarja, da se zdi, da je sporni videospot narejen samo za Plenkovića.

Zdi se, kot da bi bil celoten videospot tudi v estetskem smislu narejen le za enega Vrhovnega Gledalca - premierja Andreja Plenkovića, da mu ponudi podobo Hrvaške, kot jo on sam goji v svoji glavi, v nasprotju z resnično Hrvaško, kjer 70 odstotkov državljanov misli, da gre država v napačno smer.

V video posnetku namreč vidimo srečno in uspešno Hrvaško, Nikolo Teslo (ki se je v svojem življenju večkrat javno opredelil za Srba, njegovo vas, ki je še danes brez elektrike, pa so v Nevihti pripadniki hrvaških oboroženih sil požgali, še prej pa so ustaši ubili več deset pripadnikov njegovih sorodnikov), Mate Rimca in Luko Modrića, nato mlade uspešne podjetnike, ki so se odločili ostati v deželi svojih dedkov, uspehe nogometne reprezentance, ki jih domoljubni Hrvati navdušeno spremljajo ob vinu in prigrizkih ...

Vir: Screenshot YouTube

Kader se konča z upodobitvijo širše hrvaške družine, sestavljene iz več generacij, zbrane v razkošni modernistični vili, ki dominira nad mestom, torej slika prikazuje nekaj, česar 99 odstotkov Hrvatov še nikoli ni doživelo, opozarja Index.

»Te roke gradijo ladje, vendar ustvarjamo tudi umetnost, navdihnjeni z raznolikostjo«, »V Evropski uniji smo vsi povezani, na popolnoma enak način kot naša kravata, ki je povezala svet«, »Ko igramo skupaj, zmagamo in slavimo skupaj, kot družina,« so le nekateri izmed banalnih motivacijskih sporočil iz videospota, ki jih spremljajo slike naravnih lepot, žensk, ki sodelavcem kažejo posnetke ultrazvoka svojega dojenčka, golov Luke Modrića ...

Vir: Screenshot YouTube

Tragikomično vztrajanje na kravati kot simbolu Hrvatov se je že izkazalo za stalnico aktualnega predsedovanja.

Poleg tega, da je kravata dobila pomembno mesto v videospotu, jo hrvaška diplomatska predstavništva po svetu razvijajo na svojih fasadah, ki potem najbrž bingljajo v vetru in tako širijo slavo Hrvaške, se je Index posmehnil snovalcem promocije Hrvaške.

Zato je medijski portal znova naslovil ključno vprašanje na lokalne veljake - na kaj so porabili skoraj milijon in pol kun?

V video posnetku se res pojavlja več akterjev in lokacij, ne manjkajo niti kadri iz ptičje perspektive, toda vse to je danes možno poceni posneti z dronom, zato ostaja uganka – zakaj je bilo porabljenih skoraj milijon in pol kun, sklene zagrebški portal.

V kuloarjih se že šušlja, da je pri zasoljeni ceni videospota šlo za kriminalna dejanja, ker se domneva, da je preprosto šlo za - napihovanje stroškov.

Glede na dejstvo, da je bila končna odločitev o snemanju videospota sprejeta šele 19. decembra, manj kot dva tedna pred začetkom hrvaškega predsedovanja, je jasno, da sploh ni bilo časa, da bi posneti video material zavrnili, ne glede na to, ali je bil všečen pristojnim ali ne.

Očitno je, da prav tako ni bilo časa, da bi se ta storitev nato naročila pri nekomu drugemu, kar pritrjuje očitkom kritikov, da je Hrvaška v zadnjem trenutku in v hudi naglici pokrpala ključne naloge v zvezi z organizacijo predsedovanja Svetu Evropske unije.

Delite članek