Sergej Skripal ne verjame, da so ga zastrupili Rusi

Po poročanju britanskega Guardiana v Veliki Britaniji s pomočjo »novičoka« marca letos zastrupljeni nekdanji ruski obveščevalec Sergej Skripal v začetku, ko se je zbudil iz kome, sploh ni verjel, da ga je zastrupila – Rusija. Skupaj z njim je bila – najverjetneje s premazom kljuke na vhodnih vratih Skripalove hiše – zastrupljena tudi njegova hčerka Julija.

Pozneje sta bila zaradi iste substance, najdene v steklenički ženskega parfuma v smeteh zastrupljena še dva, od tega ena ženska smrtno, državljana Velike Britanije. To sta bila Charlie Rowley ter njegova preminula partnerka Dawn Sturgess. Rusija je povezavo z napadom sicer zanikala in trdi, da sta ruska agenta, ki so jih identificirale zahodne obveščevalne službe v mestu Salisbury, odšla zgolj kot »turista« zaradi opazovanja »čudovite katedrale.«

Novi podatki o tem primeru so objavljeni v najnovejši knjigi, ki jo je o tem primeru napisal novinar BBC-a Mark Urban. Po njegovih navedbah se je Skripal moral »boriti« sam s seboj, da bi sploh razumel, v kakšni situaciji se je znašel.

V začetku naj bi Sergej Skripal zavračal misel o tem, da ga je poskušala umoriti ruska vlada. Po navedbah novinarja je bil namreč ne glede na to, da je britanski tajni službi MI6 prodajal državne skrivnosti, »odkrit ruski nacionalist.«

Ko je okreval, je pogosto sedel v vrtu bolnišnice v Salisburyu. Zdravniki naj bi mu rešili življenje z nekaterimi novimi tehnikami.

Mark Urban pa v knjigi opisuje tudi svoja srečanja s Skripalom spomladi leta 2017 pred napadom, ko je Skripal še mirno in tiho živel v predmestju Salisburya, v hiši, ki jo je kupila tajna britanska služba MI6. Že tedaj ni želel javno govoriti. »Saj vidite, strah nas je Putina,« je dejal Marku Urbanu. Želel je, da ga njegova hčerka Julija in sin Saša lahko še naprej obiskujeta in se je zato izogibal javnemu nastopanju.

Vendar pa Mark Urban navaja, de je Sergej Skripal rad gledal Kanal Ena, najpomembnejšo rusko državno televizijo. In glede številnih odprtih vprašanj je imel »stališča, enaka tistim iz Kremlja.« In to kljub temu, da je »sedel v hiši, ki jo je kupila MI6«. To še posebej velja za spor med Rusijo in Ukrajino.

Skripal, nekdanji padalec, je podpiral Putinovo aneksijo Krima leta 2014 in Ukrajince opisoval kot »čredo, ki potrebuje pastirja.«. Prav tako je bil prepričan, da ruske sile niso potihoma in prikrito vstopile v Ukrajino, kajti če bi, bi po njegovem mnenju hitro prišle do Kijeva.

Knjiga sicer ne daje odgovora na vprašanje, zakaj naj bi ga Skripalova nekdanja tajna služba GRU želela ubiti še potem, ko je že bil zamenjan za zahodne agente, ki so jih ujeli v Rusiji. Toda Urban kljub temu pritrjuje drugim poročilom, ki so se v zadnjem času pojavila in kažejo, da je Skripal nadaljeval s stiki in informiranjem zahodnih obveščevalnih služb tudi po tem, ko se je po zamenjavi leta 2010 že preselil v Veliko Britanijo.

V ZDA naj bi potoval leta 2011, v Češko in Estonijo pa leta 2012. Lansko poletje je bil v cel teden v Švici in je o svojem poznavanju ruskih obveščevalcev informiral švicarsko obveščevalno službo. Za britanske obveščevalce pa naj bi začel delati že leta 1996, ko ga je rekrutiral eden od agentov MI6, medtem ko je bil Skripal zaposlen v španskem veleposlaništvu v Madridu. Pred tem je delal na Malti.

Za 3000 dolarjev je Skripal prodal podrobnost o organizaciji GRU in njeni poveljniški strukturi. S podobnimi predajami informacij je nadaljeval vse do vrnitve v Moskvo. Z britanskimi obveščevalci se ni srečeval, pač pa je svoje informacije na primer zapisoval v posebno knjigo z nevidnim črnilom.

Njegova žena Ljudmila pa je potovala v Španijo in to knjigo nato predala agentu MI6. Ta je nekoč Skripalu dal tudi darilo – model stare angleške hiše, ki jo je imel Skripal tudi na polici svojega doma v Salisburyu.

Leta 2004 pa ga je ruski »krt«, ki je delal znotraj španske obveščevalne službe izdal Rusiji, zato je bil leta 2004 aretiran, nato obsojen, leta 2010 pa zamenjan.

Vendar očitno z delom ni prenehal, kar bi seveda lahko bil razlog za premaz z smrtonosnim »novičokom« na njegovih vratih. Vendar pri tem ne gre za "navaden", pač pa prepovedan bojni strup. 

Nekateri analitiki ocenjujejo, da je imela Rusija na razpolago veliko možnosti, da Skripala »utiša« tako, da bi bilo vse videti kot nesreča in povsem brez škandala, da pa tega očitno niso želeli storiti. Izbrana zastrupitev je bila takšna, da po eni strani Skripala povezuje z Rusijo, po drugi strani pa Rusiji omogoča, da trdi, da s celotno zadevo nima ničesar.

Istočasno pa so s te primerom zelo jasno sporočilo dobili vsi podobni vohuni, ki bi morda še radi nadaljevali z delom. In to je bil očitno pravi namen celotnega primera, kjer je na koncu umrla nedolžna britanska državljanka, ki z vsem skupaj seveda ni imela čisto nič.

Kje je Sergej Skripal nahaja sedaj, ni znano. Julija pa je napovedala, da se želi vrniti v Rusijo, vendar tudi ni jasno, kdaj.