Rusija opozorila ZDA, da »ne bo oklevala« pri uporabi taktičnega jedrskega orožja v Evropi

Kot poroča Businesss Insider, je Rusija lani poleti, po navedbah visokih ameriških uradnikov, ki so to povedali novinarju Bobu Woodwardu, ob zaostritvi odnosov z ZDA opozorila ameriškega obrambnega ministra Jamesa Mattisa, da je v Evropi, na primer v baltskih državah, »pod določenimi pogoji« pripravljena uporabiti tudi taktično jedrsko orožje.

Kakšni so ti določeni pogoji, je še vedno nekoliko nejasno, res pa je, da sta ZDA in Rusija tudi javno napovedali, da sta v skrajnem primeru pripravljeni uporabiti tudi jedrsko orožje. Opozorilo Rusije je bilo lani izrečeno v trenutku, ko so se baltske države – Litva, Latvija in Estonija - najbolj glasno pritoževale zaradi »vmešavanja Rusije« v njihove notranje zadeve. Omenjena grožnja naj bi Jamesa Mattisa prepričala, da je Rusija »največja nevarnost za ZDA.«

Rusija je, kot piše Woodward v knjigi »Strah«, »zasebno opozorila Mattisa, da v primeru vojne v baltskih državah ne bo oklevala pri uporabi taktičnega jedrskega orožja proti zvezi NATO.« Zato je »Mattis, v soglasju z Dunfordom začel govoriti, da je Rusija eksistencialna grožnja za ZDA,« dodaja Woodward. Pri tem je omenil generala Joseph Dunforda, marinca in načelnika ameriškega generalštaba.

Baltske države so bile sicer do leta 1991 del Sovjetske zveze, neodvisne države pa so bile tudi do druge svetovne vojne, po kateri jih je anektirala Sovjetska zveza.

Prav zaradi ameriškega protiraketnega ščita, ki bi ZDA omogočil, da v primeru »prvega udara« prestreže maloštevilne rakete, ki bi jih Rusija poslala nad ZDA v »povračilnem napadu« pa se na zahodnih mejah krepi prisotnost ruskih raket srednjega dosega. Slike iz ruske enklave Kaliningrad kažejo na »aktivno skladišče jedrskih izstrelkov«, podobnih mest pa je še veliko.

Taktične jedrske konice imajo sicer praviloma manjše jedrske naboje in imajo manjši doseg v primerjavi z večjimi balističnimi raketami, kljub temu pa so zelo nevarne. Rusija lahko jedrske konice namesti na supersonične rakete Kinzhal, manevrirne rakete Kalibr, kopenske rakete Iskander in mnoge druge sisteme - po podatkih ZDA naj bi takšnih konic v Rusiji imeli okoli 2000. Izstreljujejo jih lahko celo iz dalekometnih topov.

Nevarne pa so tudi zato, ker je njihova uporaba na prvi pogled lažja (uporabijo se samo na določenem območju) vendar bi njihova uporaba hitro lahko privedla do vsesplošne jedrske vojne. ZDA in Rusija imata sicer še vedno več kot 90 odstotkov vseh zalog jedrskega orožja na svetu. Taktično jedrsko orožje je za Rusijo zelo pomembno tudi zato, ker bi Rusija svoje veliko ozemlje brez tega orožja le težko branila dalj časa.

Ameriški mediji pa ob predstavljanju te zgodbe pozabljajo, da so ZDA tudi same s svojo politiko v precejšnji meri odgovorne za prejem ruskega opozorila. Že leta 2013 je bilo namreč napovedano, da bo zveza NATO, ki ima v svojih skladiščih, tudi v Evropi, okoli 180 zastarelih jedrskih bomb, le-te že kmalu modernizirala s pametnejšim orožjem za množično uničevanje. Takrat so strokovnjaki opozarjali, da bo to precej poslabšalo že tako ne posebej dobre odnose med ZDA in Rusko federacijo.

To je namreč pomenilo, da se bodo jedrske kapacitete NATA v Evropi bistveno povečale. Evropa tako še dolgo časa ne bo območje brez jedrskega orožja, za kar se zavzemajo številne, predvsem pa nordijske države, pač pa se z modernizacijo jedrskega orožja znova postavlja na vrh potencialnih jedrskih tarč v neki morebitni prihodnji, jedrski vojni.

Ob tem takšna zamenjava jedrskega potenciala evropskih držav ni niti najmanj poceni - davkoplačevalce bo po pisanju britanskega Guardiana stala okoli 4 milijarde ameriških dolarjev. Res pa je, da ima zamenjava tudi eno dobro plat, predvsem za ZDA. Zaradi uvedbe novih, vodenih jedrskih izstrelkov v oborožitev, bodo evropske države morale svoja sedanja vojaška letala zamenjati z ameriškimi letali F-35 Strike Fighter.

Sledil pa je tudi odgovor Rusije. Prav zato je načelnik ruskega generalštaba kmalu zatem zagrozil celo s preventivnim jedrskim napadom na ameriški raketni ščit v vzhodni Evropi, če bi ZDA nadaljevale z izgradnjo protiraketnega ščita, za katerega sicer v ZDA trdijo, da ni usmerjen proti Rusiji. "Sprejeta bo odločitev o preventivni uporabi destruktivne sile, če se situacija poslabša," je tedaj dejal Nikolaj Makarov na konferenci o protiraketni obrambi v Moskvi.

Celo nekdanji predsednik Rusije Dmitrij Medvedjev, ki je veljal za ZDA bolj naklonjenega, je v primeru Libije in še nekaterih drugih odprtih vprašanj z ZDA vendarle našel veliko skupnih točk (Rusija se je glede Libije v VS OZN kljub Putinovemu nasprotovanju vzdržala in s tem omogočila intervencijo zveze NATO) in nato napovedal, da se bo Rusija »vojaško odzvala«, če ne bo dogovora med ZDA in NATO. Pogajanja med ZDA in zvezo NATO ter Rusijo glede protiraketnega ščita pa so še zmeraj praktično še zmeraj v slepi ulici.

Rusko opozorilo je zato dejansko manj dramatično, kot se je zdelo ameriškemu ministru za obrambo in očitno spada v del zelo realnega scenarija morebitne vojne. Ki jo je prav zato treba preprečiti – to pa je seveda mogoče zgolj z zmanjševanjem oboroževanja v Evropi, ne pa z novimi vojaškimi projekti.