Mineva 50 let od podpisa pogodbe o neširjenju jedrskega orožja

Več deset držav, z ZDA in Rusijo na čelu, se je pred natanko 50 leti s podpisom pogodbe o neširjenju jedrskega orožja zavezalo zmanjšati tveganje, da bi se tovrstno orožje razširilo po svetu. Pogodba, ki jo je do danes podpisalo 191 držav, vključno s Slovenijo, se je po mnenju strokovnjakov izkazala za uspešno.

ZDA, Rusijo, Veliko Britanijo, Francijo, in Kitajsko, ki uradno posedujejo jedrsko bombo, pogodba zavezuje, da državam brez jedrskega orožja ne bodo posredovale jedrskega orožja ter materiala, znanja in tehnologije za njegovo izdelavo. Prav tako pogodba državam brez jedrskega orožja prepoveduje sprejemanje jedrskega orožja ter znanja in tehnologije za njegovo izdelavo.

Poleg tega se je pet jedrskih velesil zavezalo, da si bodo prizadevale za prenehanje jedrskega oboroževanja ter postopno jedrsko razorožitev pod nadzorom mednarodne skupnosti.

Pogodba državam brez jedrskega orožja ne prepoveduje razvoja in uporabe jedrskega programa za civilne namene, kot sta pridobivanje energije in raziskovanje, obenem pa dovoljuje prenos znanja in tehnologije za miroljubno izkoriščanje jedrske energije. To nadzira Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), ki s pomočjo inšpektorjev preverja, da se jedrske aktivnosti ne usmerjajo tudi v vojaške namene.

Nekatere države so se po podpisu pogodbe jedrskemu programu odpovedale, in sicer Švedska, Švica, Južna Afrika ter tudi nekdanje republike Sovjetske zveze.

Medtem pa je svet dobil tudi nove štiri nove jedrske sile. To so Indija, Pakistan in Izrael, ki pogodbe sicer niso nikoli podpisale, ter Severna Koreja, ki je leta 2003 odstopila od nje. Severnokorejski voditelj Kim Jong-un se je sicer sredi junija na srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom zavezal k denuklearizaciji svoje države.

"Če pogodbo zapusti še kakšna država, kot je to storila Severna Koreja, bi to lahko povzročilo razpoko", ki bi bila lahko usodna za kredibilnost pogodbe, je poudaril Mark Fitzpatrick z Mednarodnega inštituta za strateške študije. Pri tem je opozoril predvsem na tveganje, ki ga predstavlja Trumpova nepredvidljivost.

Tako bi lahko denimo Teheran zaradi ameriškega odstopa od jedrskega sporazuma z Iranom začel znova razvijati svoj jedrski program.

Pogodba je sicer prispevala k zmanjšanju svetovnih zalog jedrskega orožja, ki je večinoma v lasti ZDA in Rusije. Število jedrskih konic se je tako od podpisa pogodbe zmanjšalo za 85 odstotkov z okoli 75.000 na 15.000.

Je pa jedrsko razoroževanje podpisnic sporazuma ta čas v zastoju, saj so pogajanja med Moskvo in Washingtonom trenutno na mrtvi točki. Obenem vse države z jedrskim orožjem "razvijajo povsem nove sisteme jedrskega orožja ali pa to napovedujejo," navaja navaja Stockholmski inštitut za mirovne raziskave (Sipri).

Fitzpatrick medtem ocenjuje, da je "pogodba izjemno uspešna, saj je število držav z jedrskim orožjem ostalo pod deset".

Direktorica organizacije Mednarodna kampanja za jedrsko razoroževanje (ICAN), ki je lani prejela Nobelovo nagrado za mir, Beatrice Fihn je dejala, da je pogodba na splošno uspešna, težava pa je v tem, da jedrskega orožja ne prepoveduje, ampak govori samo o njegovem zmanjšanju.