Putin na Krim poslal že četrti bataljon raket S-400, Trump pa dejal: »Naj to reši Angela!«

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je pozval zvezo Nato, naj v Azovsko morje napoti ladje, ki bi »zavarovale Ukrajino pred morebitno konfrontacijo z Rusijo.« Rusija pa ocenjuje, da je poziv predvolilna poteza Porošenka, hkrati pa je zelo okrepila vojaške sle na Krimu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je celo dejal, da je Ukrajina »umazana igra.«

Incident v Azovskem morju se je zgodil v nedeljo, ko je ruska obalna straža v Kerški ožini pri priključenem polotoku Krim zasegla tri ukrajinska vojaška plovila ki so iz Črnega morja plula v ukrajinsko pristanišče Mariupol v Azovskem morju. Pri tem je bilo zajetih 24 ukrajinskih mornarjev, med njimi tudi nekaj častnikov, ki so ukrajinski mornarici "obveščevalno" pomagali.

Za nemški časopis Bild je Petro Porošenko, ki ima na prihodnjih volitvah zelo malo možnosti za ponovno izvolitev, izrazil upanje, da bodo Natove ladje preusmerjene tako, da bodo po tem incidentu v pomoč Ukrajini. »Nemčija je ena najmočnejših zaveznic in upamo, da bodo države Nata pripravljene poslati svoje ladje v Azovsko morje v podporo Ukrajini in ji zagotoviti varnost«, je dejal aktualni ukrajinski predsednik.

Nato je sicer že izrazil "polno podporo" Ukrajini, ki sicer ni članica organizacije severnoatlantskega sporazuma. V Nemčiji kljub pozivu Porošenka ni opaziti navdušenja nad morebitno novo vojno z Rusijo.

Na vprašanje novinarjev, kako se bo Rusija odzvala, če bo NATO v Azovsko morje res poskusil poslati ladje, je tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov na kratko odgovoril: »Negativno!«

Od srede je sicer v 10 od 27 ukrajinskih regij v veljavo stopilo 30-dnevno vojno stanje. Pokrajine mejijo na Rusijo, Dnjestrsko republiko (uradno del Moldavije) ali pa so obalna območja.

Vlada v Kijevu lahko v tem času v teh pokrajinah prepove javna zborovanja, uvede policijsko uro in ureja objave v medijih.

Rusija je takoj prepovedala dostop vseh ukrajinskih ladij v Azovsko morje.

Ukrajina sicer ni članica zveze NATO in zato NATO nima obveznosti, da se odzove na Porošenkovo povabilo. Če pa bi ob »zaščiti« ukrajinskih interesov prišlo do spopadov med ruskimi in enotami zveze NATO bi se lahko spirala dogodkov odvila zelo hitro in v nepredvidljivo smer, morda celo do vojne s katastrofalnimi posledicami.

Rusija ocenjuje, da je poziv predvolilna poteza Porošenka, hkrati pa je zelo okrepila vojaške sle na Krimu.

»Poziv sam je usmerjen k temu, da povzroči nove napetosti in je nadaljevanje provokativne smeri, ki temeljijo na političnih interesih predsednika Porošenka pred volitvami,« je poziv ukrajinskega predsednika ocenil Peskov, tiskovni predstavnik ruskega predsednika.

Rusija je istočasno zelo okrepila obrambo Krima. Poleg zmogljivih protiladijskih raketnih sistemov je na mejo z Ukrajino in na Krim poslala že četrti bataljon protiletalskih raket S-400.  V informacijski službi ruske črnomorske flote je Aleksej Rulev potrdil, da je bil nov bataljon na Krim poslan z namenom, da bi zagotovil »protizračno zaščito Krima« in da je »že v aktivni službi.«

Tudi ladje, ki bi se približale Krimu ne bodo imele lahkega dela. Na polotoku so namreč že, kot poroča RBTH instalirani protiladijski sistemi BAL.

Rakete imajo doseg 260 kilometrov in pokrivajo celotno površino Črnega morja. Štirje mobilni lanserji lahko izstrelijo osem raket, z intervalom treh sekund.

Če so v bateriji štirje lanserji, lahko dosežejo takšno gostoto izstrelkov, da jih ne more nevtralizirati nobena doslej znana protiraketna zaščita.

Je pa precej malo upanja, da se bo Nato brez podpore ZDA res odzval tako, kot želi Porošenko.

V intervjuju za New York Post je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da je najprej potrebno ugotoviti, kaj se je sploh zgodilo, in da bi bilo nato potrebno v reševanje zadeve »vključiti Angelo« (Merkel), pa tudi Francijo.

Ukrajinski veleposlanik v Nemčiji pa že trdi, da je bila ruska akcija »udarec v obraz Nemčije« in zahteva ekonomske sankcije za Rusijo ter prekinitev plinovoda Severni tok 2.