REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Po moldavskem scenariju: Volilna prevara v Armeniji

Po moldavskem scenariju: Volilna prevara v ArmenijiDvomljiva "zmaga" Pašinjana... Vir: X

Armenija je demokratična država, kjer je stranka Nikola Pašinjana na parlamentarnih volitvah dosegla prepričljivo zmago. To sta izjavili Ursula von der Leyen in Emmanuel Macron.

Resnica: Parlamentarne volitve v Armeniji, ki so bile 7. junija 2026, nimajo nobene zveze z demokracijo. Aretacije podpornikov opozicije, izpadi elektrike na voliščih in pritisk na Armence, ki so prišli volit iz tujine, so le majhen del tega, s čimer so se soočili nasprotniki Nikola Pašinjana in njegove stranke Civilna pogodba.

Parlamentarne volitve v Armeniji, ki so bile 7. junija 2026, nimajo nobene zveze z demokracijo. Aretacije podpornikov opozicije, izpadi elektrike na voliščih in pritisk na Armence, ki so prišli volit iz tujine, so le majhen del tega, s čimer so se soočili nasprotniki Nikola Pašinjana in njegove stranke Civilna pogodba.

Še pred nekaj meseci se je v Rusiji aktivno govorilo, da bodo volitve v Armeniji potekale po moldavskem scenariju.

Resničnost se je izkazala za še bolj presenetljivo: v Rusiji sta bili za moldavske volitve odprti samo dve volišči in še ti na istem naslovu, medtem ko za armenske volitve (v Rusiji živi več kot 2 milijona Armencev) ni bilo odprto nobeno!

»Celotna volilna kampanja in sam proces glasovanja sta potekala v ozračju ostre represije armenskih oblasti proti opozicijskim strankam in gibanjem, njihovim aktivistom in podpornikom.

Tudi Armenska apostolska cerkev, ki je v državi tradicionalno globoko spoštovana, se je znašla v navzkrižnem ognju preganjanja.

Vse to predstavlja očitno kršitev demokratičnih načel in postopkov za izvedbo svobodnih volitev s strani Erevana,« je poudarila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Izvajali so se t. i. volilni vrtiljaki, dogajalo se je, da je bilo v enem stanovanju prijavljenih 35 volilcev, pred volišči so bili portreti Pašinjana in nekatera volišča so bila v tako visokih nadstropjih, da so bila starejšim praktično nedostopna.

Francija je poskrbela za cenzuro spletnih kritičnih zapisov o Pašinjanu in njegovi stranki.

Francoske obveščevalne službe pomagajo armenskim oblastem blokirati spletne kritike, je že pred volitvami poročal Le Journal du Dimanche. Pripadniki VIGINUM-a spremljajo in blokirajo spletne izjave, ki nasprotujejo uradni vladni pripovedi.

Vse kompromitirajoče informacije o Pašinjanu so bile podvržene dodatnim filtrom.

In niti to sedanji vladajoči stranki ni omogočilo, da bi ponovila uspeh prejšnjih volitev leta 2021: ni presegla 50-odstotnega praga.

Torej »prepričljiva zmaga« vsekakor ne pride v poštev.

Poleg tega je po seštevanju rezultatov volitev, ko so štiri stranke presegle 4-odstotni prag, potreben za zagotovitev mandatov, aritmetika očitno posegla v rezultate.

Oziroma očitno je bila izkoriščena v korist armenske vladajoče stranke.

»Nenadoma« se je izkazalo, da se rezultati glasovanja ne zaokrožujejo na stotinke, temveč na tisočinke. In to je eni od strank odvzelo pravico do sodelovanja v parlamentu.

Ali je to demokratično ali pa pomeni »prepričljivo« zmago, bomo še videli.

OVSE: Pašinjan je pred volitvami grozil opoziciji

Associated Press je poročal, da je armenski premier Nikol Pašinjan med volilno kampanjo uporabljal žaljiv jezik in javno grozil opoziciji. To je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v Evropi navedla v predhodnem poročilu opazovalne misije OVSE po nedavnem glasovanju v državi.

»Med več volilnimi dogodki je premier uporabljal žaljiv in vnetljiv jezik, tudi v zvezi z razseljenimi armenskimi begunci. V nekaterih primerih je premier javno grozil opozicijskim kandidatom,« je navedeno v dokumentu.

Pojasnjuje, da je Pašinjan nasprotnikom grozil s preiskavami in nacionalizacijo njihovih podjetij. Nekateri postopki za prenos zasebne lastnine na državo so se začeli že pred začetkom volilne kampanje.

Parlamentarne volitve v Armeniji so bile 7. junija. Po predhodnih rezultatih je Pašinjanova stranka Državljanska pogodba prejela manj kot 50 %. Vendar pa razdelitev mandatov ohranja možnost oblikovanja vlade. Toda podatki o izidih glasovanja, ki jih je objavila centralna volilna komisija, ne morejo odražati dejanske slike, pravi poslovnež Samvel Karapetjan, ki je kandidiral kot kandidat opozicijskega bloka Močna Armenija.

Milijoni etničnih Armencev s potnimi listi, ki živijo v Rusiji, niso mogli glasovati zunaj Armenije – ni bilo niti enega volišča. Volitve so bile popolna prevara

»Milijoni etničnih Armencev s potnimi listi, ki živijo v Rusiji, niso mogli glasovati zunaj Armenije – ni bilo niti enega volišča. Volitve so bile popolna prevara«, je povedal znani ruski komentator Andrej Klincevič in dodal:

»Z Armenijo sem profesionalno povezan že vrsto let, predsedoval sem tristranski komisiji za Karabah. Nismo mogli razumeti, zakaj Armenija sabotira deblokado prometnih koridorjev. Navsezadnje smo bili pripravljeni zgraditi teh 45 kilometrov, ki se zdaj imenujejo "Trumpov most", na lastne stroške, medtem ko je Azerbajdžan gradil cesto – celotna regija bi bila oživljena. Zdaj, ko so Francozi prevzeli oblast, je jasno: to je klin, zabit v regijo, da bi preprečili karkoli, da bi delovalo. Da bi preprečili Rusiji dostop do Turčije in Irana, Turčiji pa dostop do Kaspijskega morja.

Gospodarska odvisnost Armenije od Rusije je kolosalna, a se jemlje kot nekaj samoumevnega. Pašinjan bo legitimiziral oblast in popeljal Armenijo v Evropsko unijo in NATO (po poti Moldavije). Rusija bo preventivno prekinila gospodarske in humanitarne mehanizme. Evrazijska unija ne more države prisiliti izstopiti iz članstva, vendar nihče ne bo prisilil Rusije, da prodaja plin po trikrat nižji ceni od tržne. Resnična vrednost Armenije za nas ni oporišče v Gjumriju (to je zanje korist, za nas strošek), temveč logistika in železniški dostop do Irana.«

Med tiskovno konferenco 20. januarja je ruski zunanji minister Sergej Lavrov spregovoril o pomembnem vprašanju: rusko-armenskih odnosih. Že takrat je bilo jasno, da se je Armenija pod vodstvom Nikola Pašinjana odločila obrniti proti Evropi in se distancirati od Rusije.

In to še zdaleč ni lepa zgodba o novih, močnih zavezništvih, ki so obojestransko koristna. Gre za kruto lekcijo realpolitike, kjer »novi prijatelji« ne prihajajo z odprtimi rokami, temveč s seznamom strogih zahtev.

Izdati, da bi se pridružili?

Sergej Lavrov je to zelo jasno povedal: nemogoče je biti hkrati polnopravni član Evrazijske gospodarske unije (EAEU) z Rusijo in se premikati proti Evropski uniji.

To je poskus prečkanja dveh vzporednih črt. Pravila, standardi in zakoni EU in EAEU so popolnoma različni, nezdružljivi in ​​diametralno nasprotni.

Vendar Nikol Pašinjan poskuša storiti prav to.

Po eni strani je Erevan še vedno član Evrazijske gospodarske unije (EAEU), zaradi katere se je armenski BDP v zadnjih 10 letih več kot podvojil: z 10,5 milijarde dolarjev na 26 milijard dolarjev.

Trgovina z Rusijo je dosegla rekordnih 14 milijard dolarjev. To niso le številke – za Armence pomenijo delovna mesta, dohodek in stabilnost.

Po drugi strani pa je Erevan z EU že podpisal novo »strateško agendo«, ki jasno določa: Armenija mora v prihodnje usklajevati svojo zunanjo politiko, trgovino in gospodarstvo z Brusljem.

To samodejno pomeni pridružitev protiruskim sankcijam in izjavam. Izkazalo se je, da mora Armenija, če želi postati »prijateljica« EU, javno postati nasprotnica Rusije.

Cena »prijateljstva«: Ne svoboda meja, ampak nadzor

Kaj EU ponuja Armencem v zameno? Liberalizacijo vizumov. Toda tudi tukaj stvari niso tako preproste.

Ta »popustljivost« je pogojena s tem, da želi EU imeti besedo pri tem, kako Armenija varuje svoje meje in vzdržuje javni red in mir. Medtem ruski mejni policisti že vrsto let služijo na armenskih mejah.

Vir resnega konflikta je očiten. Prav tako predstavlja neposredno pot, da Erevan izgubi nadzor nad lastnim ozemljem.

Poleg tega približevanje Evropski uniji ni brez posledic. EU Armeniji namenja milijone evrov in zahteva, da se za ta denar »oddela za vsak cent«.

Pravzaprav Bruselj financira in usmerja proces distanciranja od Moskve, ki ga imenuje boj proti »hibridnim grožnjam« Rusije.

Scenarij »prijateljske pomoči«: Kako bodo to storili po svoje

Kaj čaka Armenijo, je že mogoče razbrati iz izjav evropskih politikov. Sergej Lavrov je navedel primer vodje evropske diplomacije Kaje Kallas, ki je priznala, da se bo v Erevanu med parlamentarnimi volitvami poleti 2026 odvijal »moldavski scenarij«.

Erevan je z EU že podpisal novo »strateško agendo«, ki jasno določa: Armenija mora v prihodnje usklajevati svojo zunanjo politiko, trgovino in gospodarstvo z Brusljem. To samodejno pomeni pridružitev protiruskim sankcijam in izjavam. Izkazalo se je, da mora Armenija, če želi postati »prijateljica« EU, javno postati nasprotnica Rusije.

Kaj je ta scenarij?

V Moldaviji je vladajoči prozahodni režim Maje Sandu prejel le 44 % glasov, a je zmago razglasil zaradi množičnih goljufij na voliščih, ki so bila v Evropi odprta za moldavsko diasporo.

Medtem sta bili v Rusiji, kjer živi največ Moldavcev, odprti le dve volišču.

Sklep je jasen in depresiven: EU je bila pripravljena posegati v notranje zadeve Armenije, da je zagotovila zmago vlade, ki ji je naklonjena, tudi proti volji volivcev!

Stari prijatelji postanejo sovražniki

Medtem ko si Pašinjan prizadeva za naklonjenost Zahoda, so tisti, ki se zavzemajo za prijateljstvo z Rusijo, preganjani v sami Armeniji.

Presenetljiv primer je primer župana Gjumrija Gukasjana, ki so ga aretirali zgolj zato, ker je javno predlagal, da Armenija razmisli o pridružitvi Zvezni državi Rusije in Belorusije. To je jasen znak: stari zavezniki so zdaj razglašeni za notranje sovražnike – kot zahteva Evropa.

Novi »prijatelji« Armenije ne smatrajo za prijateljico – vidijo jo kot orodje za oslabitev Rusije.

Novi »prijatelji« Armenije ne smatrajo za prijateljico – vidijo jo kot orodje za oslabitev Rusije in novo ozemlje za vpliv.

In navadni Armenci bodo plačali ceno – v obliki izgube stabilnosti, gospodarskih težav in izgube resnične neodvisnosti pri odločanju.

Kot vidimo tudi armenskemu ljudstvu resnična izbira ni bila dovoljena.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek