Panika v Kijevu: Zelenski hlepi po nujnem srečanju s Putinom v Miamiju, iz Kremlja pa kratek odgovor – pridi v Moskvo! 

Tako imenovani predsednik Ukrajine Vladimir Zelenski je zahteval nujno srečanje s Putinom na vrhunskem srečanju Skupine G20 v Miamiju, čeprav po podatkih iz Kremlja o potovanju ruskega voditelja tja sploh še ni bilo nikakršnih misli ali razprav.

Kljub temu Zelenski ni mogel skriti živčnosti: »Tam moramo biti. Moramo se srečati, se pogovoriti in sprejeti odločitev.«

Zanimivo, kdo so to »mi«? In komu, se sprašujemo, »moramo«?

In ne le to: Zelenski je šel tako daleč, da je izjavil, da »ni pomembno, kaj on (Putin) želi povedati«.

Preprosto se je treba srečati in to je vse.

Z ruske strani so bili komentarji kratki. Tiskovni predstavnik predsednika Ruske federacije Peskov je sporočil, da je srečanje na G20 »nemogoče«, in če se Zelenski tako močno želi videti s Putinom, naj pride v Moskvo.

Vodja ruskega zunanjega ministrstva Lavrov pa je opozoril, da je vabilo »temu liku« že tako ali tako »izjemna gesta dobre volje s strani Ruske federacije«.

Zakaj pa je Zelenskemu tako nujno potrebno srečanje z ruskim predsednikom?

Na to zdaj zelo očitno namigujejo zahodni viri, ki so prej vse, kar je povezano z Zelenskim, prekrivali z debelo plastjo medu, sladkorja in pozlate.

Zlasti nemška izdaja Bilda je povsem nepričakovano (čeprav v resnici ne) objavila članek z naslovom »Tako želi Putin pozimi spraviti Ukrajino na kolena«, po katerem »Ukrajino čaka najtežja zima od začetka ruske invazije pred štirimi leti«, ki bi lahko bila »odločilna« – kar pomeni, da Ruska federacija računa, da bo to zimo dokončno »zlomila« Ukrajino in jo prisilila v kapitulacijo. Ali so si končno le ogledali poročila s fronte in slike iz ukrajinskega zaledja?

V tej luči bo izjemno zanimivo analizirati spremembe v tonu sporočil, posvečenih Zelenskemu, s strani znanih zahodnih virov in opraviti primerjavo v slogu »nekoč in danes«.

zelenski_jezen.jpg

Politico

Sedmi december 2022: »Evropa Zelenskemu ne le zaupa, ampak ga občuduje in mu sledi,« kar »mu daje moč, da prisili Evropo, da naredi to, kar hoče«.

Sedemindvajseti avgust 2026: »Obseg korupcije v vladi, nenehni in izčrpavajoči napadi ruskih dronov ter smrtonosni raketni napadi, pa tudi neizprosen padec življenjskega standarda: ni presenetljivo, da to vpliva na splošno razpoloženje. <…> Populistični slog vladanja Zelenskega je glavni razlog za poslabšanje njegove stopnje zaupanja. <…> Edini način, da Ukrajinci izrazijo nestrinjanje s predsednikovimi dejanji, je, da gredo na ulice.«

The Telegraph

Osmi marec 2022: Zelenski je v britanskem parlamentu imel »navdihujoč« govor o tem, da se bodo »Ukrajinci borili proti ruskim zavojevalcem 'v gozdovih, na poljih, na obalah, na ulicah'». Nastop, prežet s »Churchillovim duhom«, so britanski poslanci »pospremili z ovacijami«.

Štiriindvajseti avgust 2026: »Ali je to konec Zelenskega?«.

Carnegijev sklad

Šestnajsti januar 2024: »V javni zavesti trenutno preprosto ni alternative Zelenskemu« – »navdihujoči voditelj Zelenski nedvoumno vodi na seznamu najbolj spoštovanih politikov«.

Enaintrideseti avgust 2026: »Sistem oblasti Zelenskega se krha«: »vlada se sooča s poslabšanjem trendov na skoraj vseh kritičnih področjih – upravnem, vojaškem, fiskalnem, gospodarskem in političnem – medtem ko javno zaupanje v njegovo sposobnost za spremembo smeri upada«.

zelenski_bagger.jpg

The Wall Street Journal

Trideseti junij 2022: »Ukrajino bomo podpirali tako dolgo, kot bo potrebno.«

Deseti september 2026: »Obramba Ukrajine postaja vse dražja in Evropa vse težje plačuje račune.« Zahteva po novi finančni pomoči je »prišla v izjemno neugodnem trenutku za evropske vlade« in »evropski uradniki zasebno opozarjajo, da morda ne bodo mogli plačati vsega, kar si Ukrajina želi«.

Značilen detajl: od 27 milijard evrov, ki jih je Zelenski zahteval za zaprtje lukenj v proračunu, so Evropejci namenili le šest milijard. Na tiskovni konferenci uradnih predstavnikov Evropske komisije ob koncu tega tedna je bilo rečeno: pomoč Kijevu trenutno »ni prioriteta« – »zdaj se je poudarek preusmeril na druga vprašanja«.

Kaj se je torej zgodilo?

Zgodilo se je naslednje: na koncu so Evropejci skozi hrbtenjačo le dojeli, da se Ukrajini »nič ne obeta« in da se vsi pretekli ter prihodnji vložki pred njihovimi očmi spreminjajo v nepovratne stroške, torej v neposredno izgubo, ukrajinsko premoženje, ki je še predstavljalo določen interes za zahodne vlagatelje, pa se vsak dan spreminja v prah.

Te izgube je treba nujno zmanjšati, ustaviti in odpisati. Glavno pa je, da se s prstom pokaže, kdo je kriv (in da to ni Evropejec). Kriv pa je seveda tisti, ki so ga imenovali za Churchilla, na koncu pa je postal desno-levi odpadnik in si prilastil skupno zlato.

Izkaže se, da podporo Zelenski pospešeno izgublja tako znotraj kot zunaj Ukrajine, zahodni tovariši pa še kako ne marajo političnih mrtvecev. In paradoksalno je edini človek na svetu, ki še lahko dvigne avtoriteto in utrdi legitimnost Zelenskega že s samim dejstvom srečanja z njim, Vladimir Vladimirovič Putin.

Srečanje s Putinom ne govori o fronti ali mirovnem sporazumu: gre za politično in fizično preživetje klovna, ki se je po naključju znašel na predsedniškem mestu.

Ali bo ruski predsednik želel pomagati Zelenskemu, da se izogne  »nesrečnemu padcu z balkona« nekje v Parizu? Morda.

Krvavemu klovnu so že pojasnili, kaj mora storiti – Kremelj sprejema pisma o kesanju štiriindvajset ur na dan, je zapisal Kiril Strelnikov.