Odkritje: poškodbe možganov so lahko temelj verskega fanatizma

Svet, v katerem živimo so v zadnjih letih in desetletjih pretresli številni primeri nasilja, povezanega z verskim fundamentalizmom.

Primerov je dovolj in jih niti ni treba naštevati. Ob analizi posledic analitiki in znanstveniki pogosto navajajo različne socialne, politične in ekonomske razloge.

Toda v nekaterih primerih je mogoče ugotoviti še eno, pogosto neupravičeno zapostavljeno zvezo.

@RawStory, you nailed it back then. https://t.co/Rtxuj6M0dG

— All Kinds of Nope (@woozleweasels) September 23, 2019

Študija, objavljena v reviji Neuropsychologia, je pokazala, da je verski fundamentalizem deloma posledica funkcionalne okvare v možganski regiji, znani kot predfrontalna skorja.

Ugotovitve kažejo, da škoda na določenih področjih predfrontalne skorje posredno spodbuja religiozni fundamentalizem, tako da zmanjša kognitivno fleksibilnost in odprtost - psihološki izraz, ki opisuje osebnostno lastnost, ki vključuje dimenzije, kot so radovednost, ustvarjalnost in odprtost brez predsodkov.

Verska prepričanja lahko predstavljamo kot socialno prenosljive miselne predstave, ki jih sestavljajo nadnaravni dogodki in entitete, za katere se domneva, da so resnične.

Verska prepričanja se razlikujejo od empiričnih prepričanj, ki temeljijo na tem, kako je svet videti, in se lahko posodabljajo zaradi novih dokazov ali novih teorij z boljšo napovedno močjo.

Po drugi strani se verska prepričanja običajno ne posodabljajo glede na nove dokaze ali znanstvene razlage in so zato močno povezana s konservativizmom. So fiksna in toga, kar pomaga spodbujati predvidljivost in skladnost pravil družbe med posamezniki v skupini.

Verski fundamentalizem se nanaša na ideologijo, ki poudarja tradicionalna verska besedila in obrede in odvrača od progresivnega razmišljanja o religiji in družbenih vprašanjih.

Fundamentalistične skupine na splošno nasprotujejo vsemu, kar dvomi ali izziva njihova prepričanja ali način življenja.

Zaradi tega so pogosto agresivni do vsakogar, ki ne deli svojega posebnega nabora nadnaravnih prepričanj, in do znanosti, saj te stvari veljajo za eksistencialne grožnje njihovemu celotnemu svetovnemu nazoru.

Ker imajo religiozna prepričanja ogromno vlogo pri usmerjanju in vplivanju na človekovo vedenje po vsem svetu, je pomembno, da razumemo pojav religioznega fundamentalizma s psihološkega in nevrološkega vidika.

Za raziskovanje kognitivnih in nevronskih sistemov, vključenih v religijski fundamentalizem, je skupina raziskovalcev - pod vodstvom Jordana Grafmana z univerze Northwestern - izvedla študijo, ki je uporabila že zbrane podatke vietnamskih vojnih veteranov.

Veterani so bili posebej izbrani, ker je imelo veliko število njih poškodbo na možganskih območjih, za katere se sumi, da igrajo kritično vlogo pri funkcijah, povezanih z verskim fundamentalizmom.

Raziskovalci so analizirali CT preiskave možganov, da bi primerjali 119 veteranov z možgansko travmo in 30 zdravih veteranov brez poškodb. Prav tako so izvedli raziskavo, ki je ocenila njihov verski fundamentalizem. Večina udeležencev se je opredelilo za kristjane, medtem ko 32,5% udeležencev ni opredelilo določene religije.

Na podlagi predhodnih raziskav so raziskovalci predvidevali, da bo prefrontalna skorja igrala vlogo v verskem fundamentalizmu, saj je znano, da je ta regija povezana s tako imenovano „kognitivno prožnostjo“.

Ta izraz se nanaša na sposobnost možganov, da zlahka prehajajo z razmišljanja o enem konceptu na drugega in razmišljajo o več stvareh hkrati.

Kognitivna prilagodljivost omogoča organizmom, da posodobijo prepričanja glede na nove dokaze, ta lastnost pa se je verjetno pojavila zaradi očitne prednosti preživetja, ki jo takšna veščina zagotavlja.

Je ključna miselna značilnost prilagajanja na nova okolja, saj posameznikom omogoča natančnejše napovedi o svetu v novih in spremenljivih pogojih.

Raziskave možganskega slikanja so pokazale, da je glavno nevralno območje, povezano s kognitivno fleksibilnostjo prav prefrontalna skorja - natančneje dve področji, znani kot dorsolateralna prefrontalna skorja (dlPFC) in ventromedialna prefrontalna skorja (vmPFC).

Raziskovalce je vmPFC še posebej zanimala, ker so pretekle študije pokazale njeno povezavo s fundamentalističnimi prepričanji.

Tako je na primer ena raziskava pokazala, da so posamezniki z vmPFC poškodbami radikalne politične izjave ocenili kot zmernejše kot ljudje z normalnimi možgani, druga pa je pokazala neposredno povezavo med poškodbo na vmPFC in verskim fundamentalizmom.

Zaradi tega so v tej študiji raziskovalci pregledali bolnike s poškodbami na obeh delih skorje (vmPFC in dlPFC) ter iskali povezavo med poškodbo na teh območjih in odgovori na vprašalnikih religioznega fundamentalizma.

Po besedah ​​dr. Grafmana in njegove ekipe je za verski fundamentalizem značilno strogo vztrajanje pri togem sklopu prepričanj, kognitivna prožnost in odprtost pa predstavljata izziv za fundamentaliste.

Tako so raziskovalci napovedali, da bodo udeleženci s poškodbami bodisi vmPFC bodisi dlPFC dosegli nizko stopnjo kognitivne fleksibilnosti in odprtosti, ter dosegli visoko oceno verskega fundamentalizma.

Rezultati so pokazali, da je bilo po pričakovanjih poškodba področij vmPFC in dlPFC povezana z verskim fundamentalizmom. Nadaljnji testi so pokazali, da je povečanje verskega fundamentalizma povzročilo zmanjšanje kognitivne fleksibilnosti in odprtosti, ki je posledica okvare predfrontalne skorje.

Kognitivno prožnost so ocenili s standardnim testom razvrščanja psiholoških kart, ki je vključeval kategorizacijo kartic z besedami in slikami po pravilih.

Odprtost so merili s široko uporabljeno osebnostno anketo, znano kot NEO Inventory Personality. Podatki te raziskave kažejo, da poškodba področja vmPFC posredno spodbuja verski fundamentalizem tako, da zatira kognitivno prožnost in odprtost.

Te ugotovitve so pomembne, saj kažejo, da lahko oslabljeno delovanje predfrontalne skorje - bodisi zaradi možganske travme, psihološke motnje, odvisnosti od drog ali alkohola ali preprosto določenega genetskega profila - posameznika naredi dovzetnega za verski fundamentalizem.

In obratno - morda v drugih primerih skrajna verska indoktrinacija škoduje razvoju ali pravilnemu delovanju predfrontalnih regij tako, da ovira kognitivno prožnost in odprtost.

Avtorja poudarjata, da kognitivna prožnost in odprtost nista edini stvari, zaradi katerih so možgani ranljivi za verski fundamentalizem.

Pravzaprav so njihove analize pokazale, da ti dejavniki predstavljajo le petino razlike v ocenah fundamentalizma.

Odkrivanje tistih dodatnih vzrokov, ki bi lahko bili karkoli od genetske nagnjenosti do družbenih vplivov, je prihodnji raziskovalni projekt.

Raziskovalci verjamejo, da jih bo ta tema zanimala še dolga desetletja, glede na to, kako zapleten in razširjen je verski fundamentalizem in bo kot takšen še ostal dolgo časa.

Toda z raziskovanjem kognitivnih in nevronskih temeljev religioznega fundamentalizma lahko bolje razumemo, kako se ta pojav odraža na povezljivosti možganov, kar bi nam lahko omogočilo, da se bomo nekoč morda lahko »cepili« proti togim ali radikalnim sistemom prepričanj tudi z različnimi miselnimi in kognitivnimi vajami.