REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Skrajneži grozijo s »strašnimi posledicami« v primeru izpustitve kristjanke, obsojene na smrt zaradi žalitve islama

Skrajneži grozijo s »strašnimi posledicami« v primeru izpustitve kristjanke, obsojene na smrt zaradi žalitve islamaObesite Asio Bibi - drhal v Pakistanu

Pakistansko Vrhovno sodišče je preložilo svojo odločitev o pritožbi Asie Bibi, ženske, ki že od leta 2010, ko je bila obsojena zaradi blasfemije oziroma »žalitve islama«, čaka na smrtno kazen v Pakistanu. Tričlanski senat je poslušal argumente odvetnika, ki jo je branil pred obtožbami, da je užalila božjega odposlanca. Ta obtožba se v Pakistanu lahko kaznuje s smrtno kaznijo, pogosto pa trditve o žalitvah islama sprožaj tudi nemire.

Tričlanski senat, ki ga vodi sodnik Mian Saqib Nisar ni sporočil, zakaj so odložili svojo sodbo. Vsem v dvorani so naložili tudi, da naj ne komentirajo primera, da ne bi povzročili reakcije javnega mnenja.

Obtožbe zoper Asio Bibi segajo v leto 2009, ko se je nekega vročega dne odpravila po vodo za ostale, ki so delali na polju. Vendar sta se dva muslimana pritožila zaradi pitja vode iz posode, ki jo je napolnila kristjanka. Nekaj dni pozneje jo je drhal obtožila blasfemije. Bila je obtožena in obsojena na smrt. Asio Bibi, kristjanko in mati petih otrok, je tako sodišče leta 2010 kot prvo žensko v zgodovini Pakistana obsodilo na smrt z obešenjem zaradi bogoskrunstva. Sama je krivdo odločno zanikala.

Njen odvetnik Saiful Malook trdi, da je v obtožbah prič na njen račun veliko kontradikcij. Obe priči naj bi namreč trdili, da je Asia Bibi  islam napadla brez razloga in da se z njo nista skregala, kar pa so zanikale druge priče. Obtožba se je sklicevala predvsem na religiozne tekste, ki zahtevajo kaznovanje vseh, ki žalijo islam. Kmalu zatem sta priči, ki sta leta 2010 pričali, da je Asia Bibi na polju izrekla bogokletne besede zoper Mohameda, pred kamerami priznali, da teh domnevno bogokletnih besed v živo nista nikoli slišali.

Mohamed Idris, lastnik njive, kjer naj bi Asia zagrešila bogokletstvo, in Mohamed Salim, lokalni imam, sta priznala, da Asie Bibi nista nikoli slišala, da bi izrekla domnevne bogokletne besede. To sta slišala od drugih dveh domnevnih očividcev.

Papež Frančišek, sem Tvoja hči, Asia Bibi. Rotim Te: moli za mojo rešitev in mojo svobodo.

»Med prepirom sem ji rekel, naj odide. Po dveh ali treh dneh so se začeli zbirati ljudje. Tisti dan je prišla do mene in me prosila za pomoč v tej zadevi, a sem ji rekel: »Tega ne morem storiti, ker si žalila preroka Mohameda.« Tega sam nisem slišal, toda ko je prišla do mene, je s tem sprejela, da je zagrešila bogoskrunstvo,« pove Idris.

»Pričal sem, ker če se potrudimo za preroka Mohameda, nas bo Alah bolj blagoslavljal,« v filmu pove imam Salim. Hkrati pa pove, da teh besed ni slišal, toda pred njim naj bi pozneje priznala, da je izrekla bogokletstvo. Toda prav omenjena Idris in Salim sta uradni priči v primeru Asie na pakistanskem sodišču.

Za njeno pomilostitev so se zavzemali številni, organiziranih je bilo tudi veliko mednarodnih protestov, a vendar je Asia Bibi še vedno v zaporu. Njena družina se je zaradi stalnih groženj umaknila v neznano, dva pakistanska politika, ki sta stopila Asii v bran, pa so leta 2011 umorili.

Leta 2014 je pisala tudi papežu Frančišku. V pismu ga je prosila, da naj moli za njeno izpustitev iz ječe: »Papež Frančišek, sem Tvoja hči, Asia Bibi. Rotim Te: moli za mojo rešitev in mojo svobodo. V tem trenutku se lahko prepustim le Bogu, Vsemogočnemu, ki zame lahko stori vse,« je zapisala v pismu papežu. Vendar je že sodišče v pakistanskem mestu Lahore zavrnilo pritožbo matere petih otrok. Tako papež Benedikt XVI. (2005-2013) kot tudi papež Frančišek sta v preteklosti – doslej zaman - že večkrat zahtevala izpustitev kristjanke.

Asio lahko obesijo kadarkoli. Zaprta je v celici v zelo slabih razmerah.

Asio lahko obesijo kadarkoli. Zaprta je v celici v zelo slabih razmerah, saj se oblasti zavedajo, da bodo sami tarče napadov, če jo pomilostijo, hkrati pa je pritisk mednarodne javnosti prevelik, da bi jo lahko v miru ubili.

Njen odvetnik je kljub temu prepričan, da jo bodo na koncu izpustili. Če ne, se pripravlja na pritožbo, ki bi lahko trajala leta. »Sem sto odstotno prepričan, da jo bodo oprostili.

Ima zelo dober primer,« je dejal njen odvetnik. Vendar tudi njemu ni lahko »Moje zdravje je uničeno. Boleham za visokim krvnim pritiskom, moja zasebnost je v popolnosti izgubljena. Moram se skrivati. Gledajo proti tej hiši in vedo, da je to dom osebe, ki jo lahko jezne mule kadarkoli ubijejo,« je dejal Saiful Malook, katerega hišo varuje tudi policija. V državi se sicer številne manjšine borijo zoper zakon, ki sankcionira »žalitev islama« oziroma blasfemijo.

Joseph Francis, aktivist kristjanov v Pakistanu navaja, da njegova organizacija trenutno pomaga 120 kristjanom, ki jih bremenijo obtožbe o blasfemiji. Njegov Center za pravno pomoč žrtvam državne represije nudi predvsem pravno pomoč. Številne kristjane napadajo celo tedaj, ko jih sodišča razglasijo za nedolžne v zvezi z obtožbami o blasfemiji.

Za Bibi so se zavzemale tudi oblasti v Franciji, Nemčiji in Španiji. Vendar Khadim Hussein Rizvi, voditelj radikalne islamistične stranke trdi, da »nihče, ki žali islam ne bo ušel kazni.« Leta 2011 je Salmana Taseerja, guvernerja province Punjab ustrelili eden od njegovih elitnih varnostnikov, ker je guverner branil Bibi in kritiziral zlorabo zakona o blasfemiji. Telesnega čuvaja Mumtaza Qadrija so nato obsodili zaradi zločina in obesili. Vendar sedaj pristaši radikalne muslimanske stranke TLP že grozijo pred »strašnimi posledicami«, če bi Bibi izpustili na prostost.

Med leti 1987 in 2016 so v Pakistanu obtožili najmanj 1472 ljudi.

Po podatkih ameriške komisije za verske svobode ima 71 držav sveta zakone, ki prepovedujejo žalitve vere, med njimi četrtina afriških in bližnjevzhodnih držav in tudi petina evropskih držav.

Med leti 1987 in 2016 so v Pakistanu obtožili najmanj 1472 ljudi. Od tega jih je bilo 730 muslimanov, 501 ahmadijcev – sekte, ki jo večina smatra za »heretično« - 205 je bilo kristjanov, 26 pa Hindujcev.

Za versko prepričanje zadnjih pa 10 ne vedo, ker jih je drhal linčala, še preden so prišli do sodišča. Edina srečna stvar v tej nesrečni zgodbi je dejstvo, da se v Pakistanu smrtne kazni sicer izrekajo, vendar do danes niso izvršili še nobene. Vendar tudi dolgoleten, praktično dosmrtni zapor ni veliko boljši od smrti. Peticijo za izpustitev Asie Bibi lahko podpišete tudi na tej spletni strani.