REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Napetosti med talibani: Eni se širokoustijo s človekovimi pravicami, drugi se vračajo k brutalnim navadam

Napetosti med talibani: Eni se širokoustijo s človekovimi pravicami, drugi se vračajo k brutalnim navadamKako talibani dojemajo demokracijo: »Zadnjih 20 let smo imeli volitve, a s tem nismo dosegli ničesar. Zato bomo imeli svojo pot – brez volitev!« Vir: Twitter

Odkar so talibani prevzeli nadzor nad Afganistanom, se iz dneva v dan vrstijo poročila, da so se islamistični skrajneži, navkljub javno danim zavezam, vendarle vrnili k svojim starim navadam.

Afganistanci iz Kabula svojim prijateljem na tujem pošiljajo sporočila, da talibani izvajajo preiskave od vrat do vrat in »lovijo« predvsem uslužbenke padlega, proameriškega režima: novinarke, zdravnice, prevajalke, policistke, profesorice...

Na merku talibanskih pušk in palic so tudi njihovi moški kolegi, ki so jim izrazili podporo in solidarnost...

Teror in bičanje sta postala del vsakdanjika Afganistank in Afganistancev.

Talibansko vodstvo je medtem poskušalo v svet poslati povsem drugačno sporočilo.

Svojim kopenskim silam so domnevno ukazali, naj se vzdržijo izvajanja represije nad lokalnim prebivalstvom, predvsem pa nad tistimi, ki jih smatrajo za izdajalce, ker so sodelovali z Američani oziroma okupatorskimi zahodnimi silami.

Zato, da bi vse Afganistance prepričali v njihove dobre namene, so talibanski voditelji po padcu Kabula razglasili celo splošno amnestijo za vse tiste, ki so delali za prejšnji režim, in pozvali vladne uradnike in novinarje, vključno z ženskami, naj se vrnejo na delo, ter se obrnili tudi na plemenske vodje manjšinskih ljudstev, da bi potešili tudi njihovo zaskrbljenost.

Vrh talibanske hierarhije, katere številni člani so med nedavno končano 20-letno vojno preživeli večino časa v tujini, se je tako domači kot tuji javnosti želel predstaviti kot benigen in reformiran, hkrati pa hrepeni po legitimnosti med Afganistanci in mednarodno skupnostjo.

»Zadnjih 20 let smo imeli volitve, a s tem nismo dosegli ničesar. Zato bomo imeli svojo pot – brez volitev!« je prepričano zatrdil.

Ob tem je nejasno, ali si to želijo tudi druge skupine iz talibanskih vrst, še manj pa, kako in na čigav račun bodo razrešene vse napetosti med pripadniki različnih frakcij.

Dan po vstopu v Kabul je na primer glavni tiskovni predstavnik Zabiullah Mudžahid imel dolgo tiskovno konferenco, na kateri je dejal, da si talibani ne želijo maščevanja in da ne bodo izvajali eksekucij tistih, ki so se jim prej zoperstavljali.

Zagotovil je tudi, da bodo poskrbeli za zaščito pravic žensk, sicer v okvirjih islama, oblikovanje vključujoče vlade in 24-urno zaščito tujih veleposlaništev.

Toda vlada je že oblikovana, med ministri pa ni nobene ženske.

Zato mnogi Afganistanci in strokovnjaki, ki spremljajo talibane od njihovih začetkov, menijo, da pri izjavah Mudžahida ne gre za nič drugega kot vajo za odnose z javnostmi.

Na isti tiskovni konferenci so nekateri opozorili na zahtevo mudžahedinov, da morajo mediji med poročanjem spoštovati islamsko zakonodajo, ter pripombo, da bi ženske lahko morda delale le v nekaj izbranih poklicih.

Osrednje vprašanje pri vsem tem je, ali se politično vodstvo talibanov nagiba k večjemu popuščanju in željam prebivalcev Afganistana, navkljub dejstvu, da na to niso pripravljene njihove vojaške enote.

Mediji s terena že poročajo o likvidacijah tistih, ki so opravljali poklice, ki jih talibanski režim prepoveduje (dokumentirani so uboji policistke, pevca, komika…) ob rednem streljanju talibanov na protestnike, ki zagovarjajo pravice žensk, bičanju tistih, ki se jim nočejo ukloniti ali pa prebarvanju slik s podobami žensk na oglasih in panojih.

Zdaj se že mnogim dozdeva, da je upanje, da so se talibani po 20 letih vendarle spremenili in nekoliko modernizirali izgubljeno, še posebej zatem, ko je ta mesec talibanski borec v Kandaharju za časnik Foreign Policy razkril, da talibani nikoli ne bodo dovolili volitev v državi.

»Volitve ne funkcionirajo,« je odločno poudaril med pogovorom pod pogojem, da ostane anonimen, ker ni imel dovoljenja, da se pogovarja z novinarji.

Na novo odkrit mehkejši pristop bi talibanom morda lahko preprečil izvajanje odkritega genocida, takega, kot so ga v preteklosti izvajali nad hazarsko manjšino.

»Zadnjih 20 let smo imeli volitve, a s tem nismo dosegli ničesar. Zato bomo imeli svojo pot – brez volitev!« je prepričano zatrdil.

Suhail Shaheen, uradni predstavnik talibanov v Dohi v Katarju je nato poskusil to sporno stališče nekoliko omiliti z izjavo »Odprti smo za vse ideje«, vključno z izvedbo volitev.

Douglas London, nekdanji vodja protiterorističnih operacij ameriške agencije CIA za južno in jugozahodno Azijo, je ob teh novicah opozoril, da so talibani v preteklih desetletjih postali »briljantno medijsko podkovani«.

Na novo odkrit mehkejši pristop bi talibanom morda lahko preprečil izvajanje odkritega genocida nad prebivalci Afganistana.

Takega, kot so ga v preteklosti izvajali nad hazarsko manjšino.

Toda nič od tega ne nakazuje, da talibani ne bodo še naprej kršili temeljnih človekovih pravic ali molče podpirali teroristov, opozarja London.

»Z vero bodo upravičili izvajanje represije nad ženskami, zatiranje demokracije in nespoštovanje človekovih pravic. Ne bodo omejevali terorističnih skupin, le prosili jih bodo, da naj delujejo prikrito«, opozarja London.

Talibani so iz afganistanskih zaporov že izpustili številne borce Al Kaide.

Pogovori s talibani na različnih ravneh hierarhije v zadnjih dneh kažejo, da skupina načrtuje oživitev avtoritarnega režima, vendar z rahlo ublažitvijo njihove razvpite krutosti.

Talibani so zdaj že prepričani, da so trdno v sedlu oblasti in zato ne prikrivajo želje po strožji različici upravljanja v državi kot je že vzpostavljena v drugih islamskih državah, na primer v Iranu in Savdski Arabiji.

Njihov cilj je utišati kritike v tujini, hkrati pa si doma zagotoviti podporo in trdno oblast.

Res pa je, da bi to bil nekoliko zmernejši in zadržanejši režim v primerjavi s tem, ko so se nazadnje dokopali oblasti in vzpostavili emirat pred četrt stoletja.

Primerjava z Iranom sicer kaže na vzpostavitev ekstremnega religijskega režima, toda takega, ki ga vodi organizirana verska hierarhija in ne ad hoc fundamentalistična brutalnost, kot pred 25 leti.

Talibanski voditelji v Dohi in Kabulu trenutno razpravljajo o obsegu svoboščin, ki bi jih podelili prebivalstvu mest, ki se je v zadnjih 20 letih povečalo in postalo manj konservativno, odkar so bili islamski skrajneži nazadnje na oblasti.

Njihov cilj je utišati kritike v tujini, hkrati pa si doma zagotoviti podporo in trdno oblast.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke