sobota, 12. oktober 2024 leto 29 / št. 286
Do kod sežejo neo-otomanski načrti? Kmalu odprtje nove največje mošeje v tem delu sveta, toda to ni vse …
Allah, pamflet, in mošeja - nekdanja krščanska cerkev v Carigradu
Poleg geopolitičnih napetosti med EU, ZDA in Rusijo se v naši regiji čuti vse večji vpliv Turčije, ki nebrzdano prodira proti Zahodu na svojem novem »pohodu« v Evropo – pri čemer uporablja tudi islam kot sredstvo za dosego svojih političnih ciljev, kar bi moralo še posebej skrbeti zahodne sile, opozarja grški časnik Kathimerini.
Gradnja največje džamije na Balkanu v središču Tirane je zadnji primer takšnega turškega pristopa.
Velika mošeja v Tirani pretendira, da bo postala osrednje versko središče v tem delu sveta, ki lahko sprejme več kot 5000 ljudi.
Projekt beleži hiter napredek in pričakuje se, da bo mogočna mošeja, ki jo financira turški Direktorat za verske zadeve (Diyanet), zgrajena do konca leta.
Velika mošeja v Tirani (Namazga Mosque) pretendira, da bo postala osrednje versko središče, ki lahko sprejme več kot 5000 ljudi, s knjižnico, kulturnim centrom in konferenčno dvorano.
Poleg učenja Korana se bodo verniki tu lahko učili tudi turški jezik.
Po padcu komunizma v Albaniji leta 1991 so se albanski muslimani pogosto pritoževali, da so diskriminirani in da morajo moliti kar na ulici.
Takratni predsednik albanskega parlamenta, katoličan, je spodnesel in izpodbijal načrte za gradnjo največje mošeje.
Zato je že leta 1992 takratni albanski predsednik Sali Berisha postavil temeljni kamen mošeje v bližini trga Namazga, v soseščini Parlamenta.
Toda gradnja je nato obstala na mrtvi točki, ker jo je takratni predsednik parlamenta Pjetër Arbnori, katoličan, spodnesel in izpodbijal načrte.
Šele leta 2010 se je gradnja nadaljevala in to v času takratnega župana Tirane Edi Rame, ki je od leta 2013 predsednik vlade Albanije.
Največja mošeja na Balkanu in sploh tem delu sveta ima štiri minarete, visoke 50 metrov in osrednjo kupolo višine 30 metrov.
Nobenega dvoma ni, opozarja grški tisk, da je financiranje muslimanskih šol in organizacij, pa tudi gradnja mošej, del vseobsežnega in agresivnega neo-otomanskega načrta.
Nobenega dvoma ni, opozarja grški tisk, da je financiranje muslimanskih šol in organizacij, pa tudi gradnja mošej, del vseobsežnega in agresivnega neo-otomanskega načrta dolgoletnega turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.
Turški predsednik se je udeležil slovesne postavitve temeljnega kamna za novo mošejo v Tirani leta 2015. Takrat je poudaril, da je to »edinstven simbol bratstva obeh narodov«.
Mošeja se sicer nahaja v Albaniji, vendar je arhitektonsko na las podobna »sestri dvojčici« v Istanbulu.
Turčija je tudi v BiH in na Kosovu v zadnjih nekaj letih financirala obnovo in gradnjo več sto verskih objektov iz otomanskega obdobja in gradnjo več kot 20 mošej le na Kosovu.
Turčija je tudi v BiH in na Kosovu v zadnjih nekaj letih financirala obnovo in gradnjo več sto verskih objektov.
Poleg tega je zasnovala načrt za izgradnjo še enega ogromnega verskega objekta, podobnega tistemu v Tirani – toda v Prištini.
Najnovejše tovrstne pobude niso le odsev verskega prepričanja sedanjega turškega predsednika Erdogana, ampak so tudi jedro ambicioznega, dolgoročnega načrta za promocijo vloge Turčije kot zaščitnika vseh muslimanov na Balkanu in vseh »bratov po veri« v drugih delih Evrope.
V tem kontekstu je Erdogan nedavno odprl tudi novo mošejo v Nemčiji, v Kölnu.
V zvezi s tem se grški novinarji sprašujejo, kako se narodi v deželah, ki so na Balkanu in širšem območju v tem delu sveta, ki jim islam ni blizu - počutijo glede na vse večjo turško prisotnost v njihovih državah skozi na videz »dobronamerno širjenje verske poti«.
Pravo vprašanje je, kako se bodo bližnje države, v katerih živijo večinski kristjani, pa tudi Evropska unija kot celota, spopadli s to vrsto vse bolj agresivne turške politike?
Ali to pozdravljajo, ali pa jim je vseeno? So zaskrbljeni?
Poleg tega je pravo vprašanje, kako se bodo bližnje države, v katerih živijo večinoma kristjani, pa tudi Evropska unija kot celota, spopadli s to vrsto turške politike?
V nekaterih državah, zlasti v Nemčiji in Franciji že obstajajo pobude, da bi v teh državah omejili izgradnjo podobnih objektov s pomočjo financiranja iz drugih držav ter s posebnim davkom, ki bi ga plačevali domači muslimani dosegli njihovo samozadostnost in s tem prekinili škodljive verske, pa tudi politične vplive iz tujine.
